Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč
Najboljše novice iz sveta tudi letos prinašajo pozitivne zgodbe
Tudi letos so v slovenščini izšle Najboljše novice iz sveta. Izdajo časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, tudi letos koordinira platforma SLOGA.
Zgodbe, med njimi tudi tokrat zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen.
Prek Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih več kot 15 let soustvarja tudi Slovenija. S tem prevzema soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu.
UVODNIK
Spoštovane bralke in bralci Najboljših novic sveta,
zahvaljujem se vodstvu platforme Sloga in uredništvu revije za prijazno povabilo, da prispevam uvodnik k letošnji izdaji Najboljših novic iz sveta.
Navdih je dragocen del našega vsakdana. Spodbuja nas, da razmišljamo izven okvirjev in se zgledujemo po dobrih ljudeh, ki so s svojim delovanjem svet spremenili na bolje. Kot predsednik republike jih imam priložnost srečevati vsak dan in občudujem njihovo vztrajnost, strast in predanost svojemu poslanstvu. Med našimi ljudmi je mnogo takšnih. Smo rekorderji v izdelavi tandemske sončne celice, prvi na svetu smo bili uspešni pri kirurški rekonstrukciji nosu, ko otrok potrebuje zdravilo, zberemo rekordno vsoto denarja, ko zagori, pomagamo vsi … Ponosen sem, ko se lahko zahvalim takim ljudem, hvaležen, ker navdihujejo tudi mene. Zanje sem oblikoval posebno priznanje, jabolko navdiha, saj sem želel tako prispevati, da bi vest o njihovih uspehih dosegla čim več ljudi in navdihnila tudi njih – zlasti pa mlade, da bodo sledili svojim sanjam in bodo pri tem vztrajni in pogumni kot njihovi vzorniki in navdihovalci.
Sijajno je, da takšne ljudi in njihove številne dobre prakse s področja trajnostnega razvoja z vsega sveta predstavljate tudi vi. Tako bo znanje krožilo in se krepilo, svet pa bo postajal boljši, bolj trajnosten in pravičnejši.
Pričujoča izdaja je posvečena 16. cilju trajnostnega razvoja: miru, pravičnosti in močnim institucijam. Zavoljo naše skupne prihodnosti in prihodnosti naših otrok moramo okrepiti našo zavezanost miroljubju, spoštovanju človekovega dostojanstva, svobodi, demokraciji, enakopravnosti, načelom pravne države in spoštovanju človekovih pravic. To je tako zelo pomembno tudi v času vojne v Ukrajini, ki nas je opomnila, da mir ni samoumeven in da si moramo zanj vsak dan in vsi skupaj prizadevati.
Spoštovani, želim vam prijetno branje in veliko navdiha za spremembe Slovenije in sveta na bolje.
Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije
NAGOVOR UREDNICE
Na študiju novinarstva sem, še bolj pa kasneje pri delu v nevladnih organizacijah, spoznala, kako težko je prodreti v medije s pozitivno zgodbo. »Kri, kriminal, seks in solze, to se bere ter prodaja,« so mi govorili, ko sem jim govorila o uspehih, ki jih slovenske nevladne organizacije v partnerskih državah dosegajo skupaj z lokalnimi organizacijami. A svet vendarle niso samo težave! Več ljudi, kot je seznanjenih z napredkom in rešitvami, ki jih ima svet že na voljo, več jih lahko prispeva k njihovi uporabi. Zato so nastale Najboljše novice iz sveta in zato jih že nekaj let izdajamo v slovenščini.
Ljudje si pogosto za mir resno prizadevamo šele, kadar pride do vojne ali konflikta. A mir ogrožajo tudi manj prepoznavne, a nič manj agresivne globalne nevarnosti kot so globalno segrevanje, upadanje biotske raznovrstnosti, pandemije in pomanjkanje pitne vode. Tem se lahko zapostavimo le s sodelovanjem. Da bi bili načrti in strategije za vzpostavljanje, ohranjanje ali izgradnjo miru resnično trajnostni, morajo upoštevati vplive podnebnih sprememb.
Nenasilje se kaže skozi vrednote, kot so spoštovanje človekovih pravic, svoboda in zaupanje. Socialna pravičnost se uresničuje z načeli enakosti, odgovornosti in solidarnosti. Globalno učenje deluje tako, da opolnomoči učeče se vseh starosti, da ta vprašanja razumejo kot globalna in da postanejo aktivni promotorji bolj miroljubnih, strpnih, vključujočih, varnejših in trajnostnih družb.
Pred vami je nova izdaja Najboljših novic iz sveta, ki že petič zapored prinaša tudi uspešne zgodbe slovenskih nevladnih organizacij. Vsako leto jih z veseljem pripravljam.
Dovolj je slabih novic! Čas je za Najboljše novice iz sveta!
Patricija Virtič, urednica Najboljših novic iz sveta
KAJ SO NAJBOLJŠE NOVICE IZ SVETA?
Najboljše novice iz sveta so neodvisna publikacija, ki temelji na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive. Naše delo temelji na ciljih trajnostnega razvoja, ki vključujejo odpravo skrajne revščine, zmanjšanje globalnih neenakosti in boj proti podnebnim spremembam. Verjamemo, da dobro znanje ustvarja upanje in da navade ustvarjajo motivacijo za akcijo.
Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.
Najboljše novice iz sveta 2022 so del projekta Climate of Change, ki ga financirata Ministrstvo RS za zunanje zadeve in Evropska unija. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.
Uredništvo slovenske izdaje:
Urednica: Patricija Virtič, SLOGA
Lektura: Roman Šimec
Grafično oblikovanje: Svetilka, d.o.o.
Izdala: SLOGA, Platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Uredništvo danske izdaje:
Novinarji: Thomas Gringer Jakobsen, Rasmus Romulus Palludan, Isabella Canto Nielsen, Magd Said Hawran
Grafična postavitev in grafike: Eva Søe Olsen
Urednik: Anders Seneca Bang
Glavni urednik: Thomas Ravn-Pedersen
MNOGI OBRAZI MIRU
Mir je več kot le odsotnost vojne. Različni načini boja petih dobitnikov Nobelove nagrade razkrivajo nekatere od številnih plati miru – ker so v družbah, ki se borijo za demokracijo, svobodo tiska, enakost, pravičnost in močne institucije, osnovni pogoji za mir veliko boljši.
Al Gore (2007): Dosegel je uvrstitev podnebne krize na politični dnevni red
Ameriški podpredsednik Al Gore je leta 2007 prejel Nobelovo nagrado za svoje »neutrudno prizadevanje,« da bi podnebne spremembe uvrstili na politični dnevni red. Podnebne spremembe, suše in poplave lahko povzročijo propad pridelka in zaostritev konfliktov ter prisilijo ljudi, da zapustijo svoje domove. Že daljnega leta 1992 je Gore svojo okoljsko ozaveščenost izkazal s knjigo Na poti k ravnovesju: opredelitev novega skupnega cilja (Earth in the Balance: Forging a New Common Purpose). Pozneje je bil o njegovih prizadevanjih posnet dokumentarni film An Inconvenient Truth (Neprijetna resnica) (2006), ki je opozoril na resnost podnebnih razmer – pripisal jim je tolikšen pomen, da so mu pozneje očitali pretiravanje.
Malala Youzafazai (2014): Borila se je za pravico deklet do izobrazbe
Malala Youzafazai je pisala dnevnike v Pakistanu, ko so talibani leta 2008 prevzeli nadzor nad državo. V svojih dnevnikih je bila kritična do vladavine talibanov. Opisovala je, kako so teroristične skupine požigale šole za dekleta. S svojo kritičnostjo se je spravila v nevarnost in leta 2012 so jo na šolskem avtobusu ustrelili v glavo. Malala je preživela in zdaj živi v izgnanstvu v Angliji. Pri 16 letih je imela govor v Združenih narodih, v katerem je poudarila pomen pravic deklet to izobraževanja. Čeprav se v Pakistanu vpisuje v šole vse več deklet, je ta država še vedno med najslabšimi, kar zadeva enakost spolov.
Wangari Muta Maathai (2004): Posadila je na milijone dreves za pravice žensk
Wangarĩ Muta Maathai je prva Kenijka, ki je pridobila naziv doktorice znanosti. Leta 1977 je ustanovila lokalno civilno gibanje proti uničevanju gozdov, ki je pozivalo ženske k sajenju dreves. Revni in ranljivi s sajenjem dreves najlaže poskrbijo za okolje in zase, saj so drevesa vir hrane in lesa za kurjavo, dajejo senco, preprečujejo erozijo tal in zadržujejo vodo. Maathai torej na sajenje dreves gleda širše, saj je zanjo to med drugim simbol demokracije, pravic žensk in solidarnosti.
Juan Manuel Santos (2016): Zaslužen je za konec najdaljše državljanske vojne na svetu
Juan Manuel Santos je postal kolumbijski predsednik leta 2010 in danes slovi po tem, da je sklenil mir z uporniško skupino FARC. S tem je bila po 52 letih končana najdaljša državljanska vojna na svetu. Po vojni, v kateri je bilo izgubljenih 220.000 življenj, nasilje v državi kljub zgodovinskemu mirovnemu sporazumu še vedno ni povsem odpravljeno, saj v Kolumbiji še vedno delujejo nekatere druge uporniške skupine.
Dmitrij Andrejevič Muratov (2021): Boril se je za svobodo izražanja in proti korupciji
Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je Dmitrij Muratov soustanovil časopis Novaja gazeta, ki je postal vodilni časopis za demokracijo in svobodo v Rusiji. Časopis je bil kritičen do korupcije, volilnih prevar in kršenja človekovih pravic. Šest novinarjev tega časopisa so umorili, ker so pisali kritične članke o vojaških operacijah Rusije. Muratov je bil večkrat kritičen do ruske zasedbe polotoka Krima leta 2014.
Novice
Brez miru ni prihodnosti
Pogosto se šele ob izbruhu vojne zavemo, kako pomemben je mir. A prekinitev spopadov ne zadostuje za zagotovitev trajnega miru. Strokovnjaki s področja mirovništva začenjajo spoznavati, da je treba za mir trdo delati in si prizadevati za pravičnejši, bolj uravnotežen svet.
Tri večne vojne – ki so se končale
Ko se začne državljanska vojna, lahko traja zelo dolgo. Kljub temu obstaja upanje, da se bodo tudi najtrdovratnejše vojne nekoč končale. Najdaljša v svetovni zgodovini je bila državljanska vojna v Kolumbiji, ki se je končala leta 2015 po 52 letih. Podobno se je državljanska vojna v Angoli končala leta 2002 po 26 letih spopadov, na Šrilanki pa je bil leta 2009 dosežen mir po 25 letih vojne.
Mir in okolje neločljivo povezana
Podnebne spremembe so med dejavniki, ki najbolj ogrožajo mir in varnost v 21. stoletju. Čeprav morda niso vedno neposreden vzrok za konflikte, lahko pomnožijo in povečajo obstoječa tveganja za mir in razvoj. Zaradi posledic podnebnih sprememb je lahko oviran dostop do vode, hrane, zdravstvenih storitev in bivališča. Zlasti v okoljih, ki jih prizadenejo konflikti, lahko ti vplivi povečajo gospodarsko, socialno ali politično negotovost.
Mir je mogoče doseči le, če se sprejmejo konkretni ukrepi za boj proti podnebnim spremembam. Da bi bili načrti in strategije za vzpostavljanje, ohranjanje ali izgradnjo miru resnično trajnostni, morajo upoštevati vplive podnebnih sprememb.
Podnebna kriza potrebuje tvojo podporo!
Globalno segrevanje in uničevanje okolja vplivata na celotno človeštvo ter krepita pereče grožnje, s katerimi se soočajo ranljive države in skupnosti.
Podpisniki peticije zahtevamo politike, ki bodo ohranjale zdravo in trajnostno prihodnost za sedanje ter prihodnje generacije, ki nikogar ne pustijo ob strani in ki pravično delijo breme podnebnih sprememb. Potrebujemo tvoj podpis!
Peticijo je organiziral konzorcij Climate of Change, katerega osrednji cilj je ozaveščanje o povezavah med podnebnimi spremembami in podnebnimi migracijami ter potrebo po ekonomiji blaginje, ki postavlja v ospredje tako človeka kot naravo.
Zaživel Vodnik po človekovih pravicah
Vodnik po človekovih pravicah je spletno orodje za pravno samopomoč. Dostopen je na naslovu clovekovepravice.si.
Vodnik na enostaven način pojasnjuje temeljne pravice na različnih področjih družbenega življenja.
Evropska unija ponovno najbolj napredovala pri uresničevanju miru in pravičnosti
EU je v zadnjih šestih letih najbolj napredovala pri doseganju 16. cilja trajnostnega razvoja, je pokazalo statistično poročilo o spremljanju napredka Statističnega urada EU Eurostat.
Pravna mreža za varstvo demokracije prejela nagrado Državljan Evrope
Evropski parlamen je v obrazložitvi zapisal, da je mrežo nagradil za projekt podpore posameznic in posameznikov ter organizacij pri uporabi pravnih sredstev za izpodbijanje ukrepov, postopkov in politik, ki so nezakoniti, protiustavni in nedemokratični.
Ko se civilna družba poglobi v davke
Inštitut Ekvilib se kot član mreže Global Alliance for Tax Justice (GATJ) s finančno podporo pretežno Evropske unije in Ministrstva za zunanje zadeve RS od leta 2013 zavzema za izboljšanje preglednosti globalnega finančnega sistema.
Uspeh mreže GATJ in konzorcija preiskovalnih novinarjev ICIJ pri vzpostavljanju globalnih zavezništev za dosego tega cilja je bil v začetku leta 2022 prepoznan z nominacijo za Nobelovo nagrado za mir.
Države odpravljajo smrtno kazen
Vse več držav spoznava, da smrtna kazen nima mesta v sodobni družbi. Do leta 2021 je 108 držav povsem odpravilo smrtno kazen za vse vrste kaznivih dejanj, ugotavlja organizacija Amnesty International v svojem letnem poročilu. Če prištejemo še države, ki v zadnjih desetih letih niso izvršile smrtne kazni – in za katere lahko torej rečemo, da smrtne kazni ne izvršujejo v praksi – je teh držav skupaj 144.
Vse več držav obsoja nasilje nad otroki
Pred dvema desetletjema je bilo nasilje nad otroki zakonsko prepovedano le v 11 državah. Danes je takih držav že 63.
Skladno s 16. ciljem trajnostnega razvoja je treba izkoreniniti vse oblike nasilja nad otroki in njihovega mučenja.
O miru tudi na delavnicah globalnega učenja
Globalno učenje deluje tako, da opolnomoči učeče se vseh starosti, da ta vprašanja razumejo kot globalna in da postanejo aktivni promotorji bolj miroljubnih, strpnih, vključujočih, varnejših in trajnostnih družb.
Slovenija na 15. mestu pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja
Na področju trajnostnega razvoja Slovenija zaseda 15. mesto med 163 državami. Najboljše rezultate dosega pri odpravi ekstremnih oblik revščine, zagotavljanju dostojnega dela in gospodarske rasti ter na področju industrije, inovacij in infrastrukure. Napredek je v zadnjem letu dosegla tudi pri krepitvi miru, pravičnosti in močnih institucij.
Vse strožja zakonodaja za preprečevanje korupcije in pranja denarja tudi v Sloveniji
V boju proti korupciji je pomembno zagotavljati preglednost postopkov in vključenih akterjev. Medtem ko razkritja korupcije ali finančni škandali, predvsem na račun države in njenih prebivalcev, ne veljajo ravno za dobre novice, pa lahko njihove posledice uvrstimo med najboljše novice zadnjih let.
Leta 2016 je odmevalo razkritje Panamskih dokumentov s podrobnostmi o skritih finančnih poslih javnih oseb, ki so se prek podjetij s sedežem v davčnih oazah izmikali plačilom davkov.
Danes je razminirana polovica držav, ki so bile nekoč posejane z minami
V večini držav po svetu še naprej čistijo svoja minska polja, vendar je to počasno, drago in nevarno delo.
Po koncu vojne se lahko zgodi, da je družbi v miru izstavljen visok dodaten račun, ki ga mora plačati z denarjem in človeškimi življenji. To se dogaja zato, ker mine še vedno ogrožajo življenja, čeprav je bila vojna že zdavnaj končana. Zaradi min, ki so bile nameščene med vojnami, vsako leto umre na tisoče ljudi in med žrtvami je veliko otrok.
Zabeležen upad števila žrtev terorizma
Po podatkih nekega strokovnjaka so nekatere države po zaslugi zbiranja in deljenja obveščevalnih podatkov postale uspešnejše pri preprečevanju terorističnih napadov.
V boju proti terorizmu prihaja do napredka. Od leta 2015, ki je bilo v tem tisočletju eno najhujših, kar zadeva terorizem, se je po svetu število smrtnih žrtev terorizma zmanjšalo za tretjino. To je razkrila analiza Globalni indeks terorizma 2022, ki jo je izvedel svetovni možganski trust Inštitut za ekonomijo in mir.
Videogradiva
Države sveta so 25. septembra 2015 sprejele cilje trajnostnega razvoja – načrt, kako do leta 2030 izkoreniniti revščino in lakoto, zaščititi planet ter zagotoviti, da vsi ljudje uživamo v miru in blaginji. Cilji delujejo v duhu partnerstva in načela, da moramo življenje izboljšati na trajnostnostni način – za naše otroke ter prihodnje generacije. Platforma SLOGA je združila moči s Časorisom, ki je pripravil video učne pripomočke za izobraževalce.
Pretekle izdaje Najboljših novic iz sveta
Najboljše novice iz sveta 2021
O napredku pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v mestih.
Najboljše novice iz sveta 2020
O napredku pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.
Najboljše novice iz sveta 2019 - PODNEBNE SPREMEMBE
Podnebne spremembe so tema Najboljših novic iz sveta v letu 2019.
Najboljše novice iz sveta 2019 - ENAKOST SPOLOV
Osrednja tema tokratne izdaje Najboljših novic iz sveta je napredek pri doseganju enakosti spolov.
Preberi več
Izobraževalci, prijavite se na naš tematski e-novičnik!
V sklopu projekta Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II je začel izhajati dvomesečni e-novičnik s področja globalnega učenja za izobraževalce. Izobraževalce vabimo, da se nanj naročijo in tako novosti prejmejo v svoj e-poštni nabiralnik. Novice s področja...
Veste, kakšno kavo pijete?
Društvo Focus, članica Platforme SLOGA je za Zvezo potrošnikov Slovenije, skupaj s Pravično trgovino pripravilo članek o vplivu pridelovanja kave na okolje in razmerah pridelovalcev, ki je bil objavljen tudi v junijski številki revije ZPS test. Od pridelave kave je...
Indeks enakosti spolov 2022 razkriva (pre)počasen napredek
Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) je objavil indeks enakosti spolov za leto 2022, ki kaže, da je napredek v EU izredno počasen, saj se je v primerjavi z lanskim letom povečal le za 0,6 točke. Posledično znaša povprečna ocena EU zdaj 68,6 od 100 točk, kar je...
Najboljše novice iz sveta letos posvečene miru, pravičnosti in močnim institucijam
Ob obletnici sprejetja Agende 2030 za trajnostni razvoj in ciljev trajnostnega razvoja (25. september) so v slovenščini tudi letos izšle Najboljše novice iz sveta. Izdajo časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, ponovno koordinira...
Evropski teden trajnostnega razvoja 2022
V državah EU bo letos že osmič zapovrstjo od 20. do 26 septembra 2022 potekal Evropski teden trajnostnega razvoja (ETTR), ki spodbuja organizacijo dogodkov in drugih aktivnosti za ozaveščanje o trajnostnem razvoju. Pobuda je povezana z uresničevanjem Agende 2030 za...
Podnebne spremembe tema letošnjega mladinskega natečaja ob mednarodnem dnevu človekovih pravic
Na mednarodni dan mladih (12. avgust) vas Društvo za Združene narode za Slovenijo in Platforma SLOGA vabita k sodelovanju na nagradnem mladinskem natečaju ob mednarodnem dnevu človekovih pravic. Tema letošnjega natečaja so podnebne spremembe. Na natečaju lahko...
Evropska unija napreduje pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja
Statistični urad EU Eurostat je objavil poročilo o spremljanju napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru EU za leto 2022. Poročilo „Trajnostni razvoj v Evropski uniji – poročilo o spremljanju napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v...
Vodja GU Platforme SLOGA izbrana v večdeležniško skupino evropskega programa DEAR
Patricija Virtič, vodja področja za globalno učenje pri Platformi SLOGA, je bila izbrana v skupino strokovnjakov večdeležniške skupine za program DEAR Evropske komisije. Triletni mandat je nastopil z majem 2022. Na poziv Evropske komisije je prispelo več prijav kot so...
Eurobarometer: Mladi vse bolj angažirani v družbi
Evropska komisija je objavila raziskavo Flash Eurobarometer o mladih in demokraciji, ki je bila izvedena med 22. februarjem in 4. marcem letos. Raziskava kaže vse večjo angažiranost mladih in visoka pričakovanja od evropskega leta mladih 2022. Raziskava kaže vse večjo...