Darja Sekula Krstič je predsednica in vodja projektov v Forumu za enakopraven razvoj, kjer izvajajo številne partnerske projekte z namenom zmanjševanja neenakosti ter izboljšanja položaja žensk v Sloveniji, EU, Podsaharski Afriki in na Zahodnem Balkanu.

Pitna voda mora biti omogočena vsakomur. Ponekod smo privilegirani in imamo dostop do čiste, pitne vode vsak trenutek, doma, v službi, kjerkoli. Drugod je voda zaklad, za katerega se je treba boriti. Vodo morajo prinesti v hišo iz potoka ali vodnjaka in jo prekuhati, da je pitna. Ponjo morajo včasih tudi kilometre, kar terja veliko časa. Za oskrbo z vodo so povečini zadolžene ženske in dekleta. V Ugandi poročajo o ne malo primerih spolnega nasilja, ki se zgodi na tovrstnih poteh, ki vodijo do izvirov vode na odročnih mestih. Problematika oskrbe z vodo je torej zelo kompleksna. Eden od sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo treba doseči do leta 2030 in jih bodo morale uresničiti vse države sveta, je Omogočiti dostop do vode. Nam bo uspelo?

Pogosto slišimo in beremo »Brez vode ni življenja.« ali »Voda je vir življenja.« ali »Voda je življenje«. Klišeji, pri katerih pokimamo in si rečemo, da je jasno in da se vsi tega zavedamo, zakaj sploh še govoriti o tem. A zavedanje pri nas je popolnoma drugačno kot zavedanje v predelih sveta, kjer dostop do vode ni samoumeven, kjer pitna voda ne priteče iz pipe v kuhinji in kopalnici, kjer težave z vodo niso povezane le s pomanjkanjem v času suš, ampak tudi z bližino vode, razpoložljivostjo vode za pitje, higieno in zalivanje vrtnin ter onesnaženjem vode. V teh predelih sveta je pomanjkanje pitne vode tudi vzrok za bolezni, nasilje in smrti. Kljub temu, da je dostop do čiste pitne vode temeljna človekova pravica in bi morali vsi stremeti k temu, da prispevamo k njenemu zagotavljanju, se srečujemo s pomisleki ljudi v Sloveniji, zakaj bi gradili vodnjake drugod, zakaj bi Slovenija prispevala sredstva za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, zakaj se nas to tiče. Forum za enakopraven razvoj že več let s podporo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve deluje na področju oskrbe z vodo in hrano v begunskih skupnostih v Ugandi. Potrebe so velike in tam nas nihče ne sprašuje, zakaj izvajamo tovrstne projekte, ampak zakaj ne izvedemo več aktivnosti in zakaj delujemo le na omejenem območju. Odgovor je seveda povezan z omejenostjo kapacitet in predvsem sredstev.

Uganda sicer nima pomanjkanja vode, ima pa zelo skromno javno, vodno napeljavo, ki je za revno prebivalstvo predraga in ki ima tudi več dnevne prekinitve dostopa. Poleg tega je voda oporečna. Veliko nadzemnih in podzemnih vodnih virov je onesnaženih zaradi slabe sanitacije, slabih kmetijskih praks in praks odlaganja odpadkov ter degradacije mokrišč in vodnih ekosistemov. Dostop do osnovne sanitacije v urbanem okolju je z 28 % pod povprečjem držav z nizkimi dohodki. Prebivalstvo hitro narašča, dodatno pa se že desetletja sooča s humanitarnimi krizami, med drugim gosti 1,5 mio beguncev_k in je s tem ena izmed držav na svetu z največjo begunsko skupnostjo. Urbani begunci_ke (begunci, ki niso nastanjeni v begunskih taboriščih) niso deležni_e humanitarne pomoči. Za doseganje nacionalne strategije Uganda’s Vision 2040 bo potrebno trikratno povečanje dostopa do vode, ki ne bo dosegljivo brez učinkovitega upravljanja okolja in voda.

V Forumu za enakopraven razvoj zagovarjamo, da morajo biti, če želimo doseči učinkovite rešitve, v odločanje in upravljanje z vodo vključene ženske. Ženske so večinoma nosilke bremena pri zagotavljanju pitne vode za svoje družine, a pri odločanju se jih izključuje. Zagotavljanje dostopa do pitne vode za vse in vključevanje žensk v odločevalske procese glede upravljanja s pitno vodo sta ključna koraka k razvoju. Ko imajo ženske večji nadzor nad vodo, imajo večji nadzor nad svojim življenjem, kar vodi v izboljšano zdravje, izobraževanje, ekonomsko neodvisnost in družbeno vključenost žensk, posledično pa je izboljšano tudi življenje njihovih družinskih članov in širše skupnosti. Tudi v Sloveniji ne smemo pozabiti na ta princip, saj enakosti med spoli še nismo dosegli, zato nevključevanje žensk prav tako vodi do poglabljanja neenakosti.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.