Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) je objavil indeks enakosti spolov za leto 2022, ki kaže, da je napredek v EU izredno počasen, saj se je v primerjavi z lanskim letom povečal le za 0,6 točke. Posledično znaša povprečna ocena EU zdaj 68,6 od 100 točk, kar je le 5,5 točke več kot leta 2010.
Indeks enakosti spolov meri napredek in vrzeli (neenakosti) med ženskami in moškimi od leta 2005, pri čemer se osredotoča na šest osrednjih področij (delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje) ter dve stranski področji (prekrivajoče se neenakosti in nasilje). Letošnji indeks se osredotoča na socialno-ekonomske posledice pandemije covid-19. Ocene so tako ocene močni opozorilni znaki ob vse večjih negotovostih in pretresih.
Ocene po posameznih državah še naprej kažejo mešano sliko. Med najuspešnejšimi državami so Švedska, Danska in Nizozemska, čeprav je napredek na področju enakosti spolov na Švedskem in Danskem zastal.
Na drugi strani imajo Grčija, Madžarska in Romunija največ težav pri spodbujanju enakosti spolov. V Sloveniji je indeks enakosti spolov znašal 67,5 točke.
V okviru indeksa enakosti spolov so bile prvič od njegove uvedbe zabeležene nižje ocene na več njegovih glavnih področjih. Nižja ocena na področju udeležbe na trgu dela kaže, da je za ženske vse bolj verjetno, da bodo v življenju preživele manj let v delovnem razmerju, kar bo oviralo njihove poklicne in pokojninske možnosti. Poleg tega se je leta 2020 formalnih in neformalnih izobraževanj udeležilo manj žensk kot moških. Ker je bilo zdravstvo zaradi pandemije covida-19 postavljeno pod doslej največji pritisk, je bila enakost spolov nižja tudi z vidika zdravstvenega stanja in dostopa do zdravstvenih storitev.
Če ne bi prišlo do napredka na področju moči, bi se ocena indeksa na splošno znižala. Velik del tega napredka je posledica večje udeležbe žensk pri gospodarskem in političnem odločanju, kar je povezano z uvedbo zakonsko določenih kvot v peščici držav članic EU. To poudarja pomen političnega dogovora, ki sta ga junija 2022 dosegla Evropski parlament in Svet EU o direktivi za bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb.
Ključnega pomena je tudi zavedanje, kako je pandemija vplivala na posebne skupine prebivalstva. Starejši ljudje ter invalidne ženske in moški so na primer v pandemičnem letu pogosteje poročali o neizpolnjenih potrebah po zdravstvenih pregledih. Poleg tega so se mlade ženske zaradi gospodarskih posledic pandemije soočale z višjimi stopnjami brezposelnosti, ženske s priseljenskim ozadjem pa so bile še bolj izpostavljene temu tveganju.
V dopolnilni spletni anketi, ki je proučevala kritične vidike, povezane s časom, porabljenim za neplačano oskrbo, je bilo ugotovljeno, da so se splošne obveznosti oskrbe med pandemijo povečale. Kljub temu povečanje ni bilo enakomerno porazdeljeno med ženske in moške, kar je še povečalo obstoječi razkorak neenakosti med spoloma. To zlasti velja za intenzivno nego in varstvo otrok, saj 40 % žensk in samo 21 % moških na običajen delovni dan vsaj štiri ure nameni oskrbi majhnih otrok. Razlike med spoloma pri gospodinjskih opravilih, ki zahtevajo ogromno časa, so se med pandemijo prav tako povečale, saj je 20 % žensk v primerjavi z 12 % moških gospodinjska dela opravljalo vsaj štiri ure na dan.
Indeks najdete na spletni strani EIGE.
Pripravila: PV
