Pogosto se šele ob izbruhu vojne zavemo, kako pomemben je mir. A prekinitev spopadov ne zadostuje za zagotovitev trajnega miru. Strokovnjaki s področja mirovništva začenjajo spoznavati, da je treba za mir trdo delati in si prizadevati za pravičnejši, bolj uravnotežen svet.
Vojna med Rusijo in Ukrajino trenutno zapolnjuje naše televizijske zaslone – in čeprav smo Slovenci dokaj oddaljeni od teh grozot, nas podobe z zaslonov vznemirjajo. Čutimo, da je razdor vse globlji. Želimo si miru in stabilnosti.
Ljudje si pogosto za mir resno prizadevamo šele, kadar pride do vojne ali konflikta, pravi Steve Killelea, avtor knjige Mir v dobi kaosa (Peace in the age of Chaos) in ustanovitelj Inštituta za ekonomijo in mir: »Miru pogosto ne cenimo dovolj: pojmujemo ga kot samoumevno ozadje, a če se poruši, smo se za njegovo ponovno vzpostavitev pripravljeni vsemu odreči,« pravi.
Šibka točka v našem odnosu do miru je, da smo do tega pojava pogosto površni. Vse prepogosto v zgodovini človeštva smo na mir preprosto gledali kot na odsotnost vojne. Sodobno preučevanje miru se je začelo v 60. in 70. letih preteklega stoletja, vendar so se te raziskave povečini posvečale vojnam, pravi Steve Killelea: »Celo danes pogosto slišimo politike govoriti o miru dobesedno v tem smislu: kot o odsotnosti vojne. Vendar je mir veliko več kot to.«
Killelea kot metaforo uporablja medicinsko znanost: danes lahko preživimo srčni zastoj, rak je marsikdaj ozdravljiv, a šele preučevanje zdravih ljudi nam je prineslo znanje o tem, kako se izogibati boleznim (zdrava prehrana, telesna vadba, itd.).
»Naše analize razkrivajo, da se v razmerah, ki so potrebne za mir, ustvarijo tudi pogoji za marsikaj drugega, kar je pomembno: višji dohodek na prebivalca, boljšo skrb za okolje in bolj trajnostno usmerjen razvoj, bolj zdrave in srečnejše ljudi,« pravi Killelea.
»Razumevanje, kaj je potrebno za mir, in prizadevanje za njegovo ohranitev sta danes pomembnejša kot kdajkoli. Človeštvu danes grozijo nevarnosti, ki so po svoji naravi globalne in se jim lahko zoperstavimo le s sodelovanjem. Te nevarnosti so globalno segrevanje, upadanje biotske raznovrstnosti, pandemije in pomanjkanje sladke vode. Danes je mir osnovni pogoj za preživetje naše družbe. V preteklosti je mir morda spadal na področje altruizma, v 21. stoletju pa je v interesu vseh.«
Avtor: Rasmus Romulus Palludan
Fotografija: Mediavn, Istock. Kolaž: Eva Søe Olsen
O Najboljših novicah iz sveta
Najboljše novice iz sveta želijo pomagati ljudem, da dosežejo bolj raznolik pogled na svet. Verjamemo, da znanje ustvarja upanje, to pa prinaša motivacijo za ukrepanje. Želimo, da bi globalne cilje poznalo čim več ljudi. Ko namreč ljudje cilje poznajo, lahko zahtevajo odgovornost od političnih voditeljev in zagotovijo, da uresničujejo dane zaveze. Več ljudi, kot je seznanjenih z napredkom in rešitvami, ki jih ima svet že na voljo, več jih lahko prispeva k uporabi teh rešitev. Zgodbe, med njimi tudi tokrat zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen. Izdajo časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, tudi tokrat koordinira platforma SLOGA.
Preberite celotne Najboljše novice iz sveta 2022 ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.
Najboljše novice iz sveta 2022 so del projekta Climate of Change, ki ga financirata Ministrstvo RS za zunanje zadeve in Evropska unija. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.