Statistični urad EU Eurostat je objavil poročilo o spremljanju napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru EU za leto 2022. Poročilo „Trajnostni razvoj v Evropski uniji – poročilo o spremljanju napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru EU za leto 2022“ ponuja statistični pregled napredka v zvezi s cilji trajnostnega razvoja v EU. Podatki iz poročila kažejo, da je EU v zadnjih petih letih dosegla napredek pri večini ciljev.
Podatki iz poročila kažejo, da je EU v zadnjih petih letih dosegla napredek pri večini ciljev v skladu s prednostnimi nalogami Komisije na ključnih področjih politik, kot so evropski zeleni dogovor, digitalna strategija in akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic. Pri nekaterih ciljih je bil napredek sicer hitrejši kot pri drugih, do odstopanja od ciljev trajnostnega razvoja pa je prišlo le na nekaj specifičnih področjih.
Glavne ugotovitve
Poročilo kaže, da je EU v zadnjih petih letih pri petih ciljih trajnostnega razvoja dosegla znaten napredek, pri večini drugih pa zmeren napredek. V nadaljevanju so povzete glavne ugotovitve.
- EU je tako kot v prejšnjih letih najbolj napredovala pri spodbujanju miru in osebne varnosti na svojem ozemlju ter izboljšanju dostopa do pravnega varstva in zaupanja v institucije (cilj trajnostnega razvoja 16). Delež prebivalstva EU, ki poroča o kaznivih dejanjih, nasilju in vandalizmu v svoji soseski, se je s 13,2 % leta 2015 zmanjšal na 10,9 % leta 2020. Poleg tega se je delež prebivalstva EU, ki meni, da je pravosodni sistem v njihovi državi dovolj neodvisen, med letoma 2016 in 2021 povečal za 4 odstotne točke (s 50 % na 54 %).
- Znaten napredek je bil dosežen tudi pri ciljih zmanjševanja revščine in socialne izključenosti (cilj trajnostnega razvoja 1), gospodarstva in trga dela (cilj trajnostnega razvoja 8), čiste in cenovno dostopne energije (cilj trajnostnega razvoja 7) ter inovacij in infrastrukture (cilj trajnostnega razvoja 9). Razpoložljivi podatki glede odpravljanja revščine (cilj trajnostnega razvoja 1) se sicer delno nanašajo na obdobje pred pandemijo in zato njenega učinka še ne zajemajo v celoti.
- Na ugodno oceno cilja trajnostnega razvoja 7 je močno vplivalo občutno zmanjšanje porabe energije v letu 2020 (8 % manj v primerjavi z letom 2019) zaradi omejitev javnega življenja in manjše gospodarske aktivnosti v povezavi s COVID-19. EU je tako lahko dosegla cilj povečanja energijske učinkovitosti za leto 2020, glede na dosedanji napredek pa se tudi zdi, da je na dobri poti, da doseže cilj za leto 2030. Poleg tega uporaba energije iz obnovljivih virov stalno narašča, saj se je njen delež od leta 2005 podvojil. Do leta 2020 je energija iz obnovljivih virov predstavljala 22,1 % bruto porabe končne energije. Vendar uvoz fosilnih goriv še vedno pokriva več kot polovico povpraševanja po energiji v EU, manjša poraba energije, zabeležena v letu 2020, pa je verjetno začasna.
- Prav tako je na napredek pri doseganju cilja trajnostnega razvoja 8 glede gospodarstva in trga dela, kot kažejo zadnji razpoložljivi podatki iz leta 2021, pozitivno vplivala močna gospodarska rast in uspešnost trga dela v preteklem letu. Stopnja delovne aktivnosti se je na primer leta 2021 zvišala na 73,1 %, s čimer je presegla celo raven pred pandemijo.
- Zmeren napredek je bil dosežen pri ciljih na področju zdravja in dobrega počutja (cilj trajnostnega razvoja 3), življenja v vodi (cilj trajnostnega razvoja 14), enakosti spolov (cilj trajnostnega razvoja 5), trajnostnih mest in skupnosti (cilj trajnostnega razvoja 11), zmanjšanja neenakosti (cilj trajnostnega razvoja 10), odgovorne porabe in proizvodnje (cilj trajnostnega razvoja 12), kakovostnega izobraževanja (cilj trajnostnega razvoja 4), podnebnih ukrepov (cilj trajnostnega razvoja 13) in odprave lakote (cilj trajnostnega razvoja 2).
- Napredek EU na področju partnerstev (cilj trajnostnega razvoja 17) ter čiste vode in sanitarne ureditve (cilj trajnostnega razvoja 6) je bil na splošno ocenjen kot nevtralen, kar pomeni, da je bil razvoj pri teh dveh ciljih skoraj v enaki meri trajnosten in netrajnosten.
- V zadnjih petih letih je bilo rahlo odstopanje od ciljev trajnostnega razvoja opaženo pri življenju na kopnem (cilj trajnostnega razvoja 15), kar kaže, da so ekosistemi in biotska raznovrstnost še vedno pod pritiskom zaradi človekovih dejavnosti. Medtem ko so se gozdna in kopenska zavarovana območja v EU nekoliko povečala, se je pritisk na biotsko raznovrstnost še izostril. Splošno razširjene ptice so na primer kazalnik biotske raznovrstnosti, saj številne od njih za razmnoževanje in prehranjevanje potrebujejo posebne habitate, ki so pogosto dom tudi za številne ogrožene rastlinske in živalske vrste. Po ocenah se je število splošno razširjenih ptic od leta 2000 zmanjšalo za 10 %. Po letih upadanja pa se zdi, da se je njihovo število začelo stabilizirati.
Sklop kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja EU se pregleda vsako leto. Kazalnik, določen za poročilo za leto 2022, je bil pregledan zaradi uskladitve z osmim okoljskim akcijskim programom in novimi cilji iz akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic. Izboljšana je bila tudi analiza učinkov prelivanja, pri čemer so zajeti emisije CO2, odtis na zemljišča, odtis materialov in bruto dodana vrednost, ki jo potrošnja v EU ustvari zunaj EU. Poročilo poleg tega vključuje posebno analizo učinka COVID-19 na cilje trajnostnega razvoja.
Cilji trajnostnega razvoja so že dolgo v središču oblikovanja evropskih politik, imajo trdno podlago v evropskih pogodbah ter so vključeni v ključne projekte, sektorske politike in pobude Komisije Ursule von der Leyen. Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ter njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih Združeni narodi sprejeli septembra 2015, so dali nov zagon svetovnim prizadevanjem za doseganje trajnostnega razvoja. EU je v celoti zavezana uresničevanju Agende 2030 in njenemu izvajanju, kot je navedeno v evropskem zelenem dogovoru in delovnem dokumentu služb Komisije „Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ZN – celovit pristop“.
Danes objavljeno poročilo je šesto letno poročilo o spremljanju, ki jih je Eurostat začel objavljati leta 2017. Poročilo temelji na sklopu kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja EU, ki je bil razvit za spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru EU. Namen poročila o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja je predstaviti objektivno oceno, ali je EU glede na izbrane kazalnike – v obdobju zadnjih pet in 15 let – napredovala pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.
Trendi kazalnikov se ocenjujejo na podlagi njihove povprečne letne stopnje rasti v zadnjih petih letih. Pri 22 kazalnikih s kvantitativnimi cilji EU se oceni napredek pri doseganju teh ciljev. Gre predvsem za cilje na področju podnebnih sprememb, porabe energije in izobraževanja. Vsi ostali kazalniki se ocenijo glede na usmeritev in hitrost sprememb.
Pripravila: PV
