Platforma Sloga bo v sredo, 19. maja ob 17. uri organizirala pogovor ob predstavitvi poročila Ekonomiji blaginje naproti: Izkušnje Pravične trgovine 3Muhe, Skuhne in Focusa, društva za sonaraven razvoj.
Zaustavimo podnebne spremembe, vzpostavimo okolje za spremembe je “bojni klic” vseevropskega projekta #ClimateOfChange, s katerim želimo zlasti mlade Evropejke in Evropejce opolnomočiti, da bodo zahtevali politike, ki bodo ohranjale zdravo in trajnostno prihodnost za sedanje ter prihodnje generacije, ki nikogar ne pustijo ob strani in ki pravično delijo breme sprememb.
Platforma Sloga je pred srečanjem Petersberškega podnebnega dialoga, ki bo 6. in 7. maja, naslovila na ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka pismo. V njem je med drugim poudarjeno, da je Petersberški podnebni dialog pravi trenutek, da se države z najvišjimi dohodki oz. države globalnega severa posvetijo oblikovanju konkretnih dejanj za uresničitev cilja zagotavljanja 100 milijard ameriških dolarjev za podnebno financiranje. Izpostavljajo pet vsebinskih sklopov, ki bi jih bilo potrebno izpostaviti na srečanju. Pismo s podobno vsebino je organizacija EURODAD naslovila na nemško kanclerko Angelo Merkel, britanskega premiera Borisa Johnsona, škotsko premierko Nicolo Sturgeon ter predsednika COP26 Aloka Sharmo.
Platforma SLOGA v sodelovanju z Zavodom Za in proti ter Inštitutom za Afriške študije v sklopu projekta #ClimateOfChange ponuja brezplačne delavnice, namenjene mladim v starosti od 19 do 25 let. Beri dalje
Nemški zakon o podnebnih spremembah, sprejet leta 2019, po oceni nemškega ustavnega sodišča ni dovolj obsežen in ga je treba popraviti. Kot so včeraj sporočili ustavni sodniki, mora vlada v Berlinu do konca prihodnjega leta izboljšati cilje glede zmanjšanja toplogrednih izpustov po letu 2030.
Z vse pogostejšimi katastrofami, povezanimi s podnebnimi spremembami, postajajo vse pogostejša tudi opozorila o grozečih množičnih migracijah. Zelo malo pozornosti pa je deležno dejstvo, da se nekateri ljudje ne preselijo s podnebnih kriznih območij, opozarja Kira Walker v prispevku za The New Humanitarian. Zlasti ranljive skupine ljudi ostajajo ujetniki podnebnih sprememb.
Podnebne spremembe imajo človeški obraz. To je obraz milijonov ljudi, ki so vsako leto prisiljeni zapustiti svoje domove.
V kratkem videu v projektu #ClimateOfChange opozarjam o na to, da okoljska kriza najbolj vpliva na tiste, ki so najmanj krivi zanjo.
Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financira Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR).
Evropska raziskava #ClimateOfChange, v kateri je sodelovalo več kot 22.000 mladih iz 23 evropskih držav, je pokazala, da so za mlade med 15 in 35 letom v Sloveniji podnebne spremembe poleg onesnaževanja okolja in revščine največja težava, s katero se spoprijemamo v svetu. Vendar je mladih, ki so zelo ali izjemno zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, manj (36 %) v primerjavi z njihovimi evropskimi vrstniki (46 %).
Projekt #ClimateOfChange, ki združuje 16 evropskih nevladnih organizacij, želi prispevati k večji ozaveščenosti Evropejcev, še zlasti mladih, o tem, da podnebne spremembe niso samo okoljsko, temveč družbeno vprašanje, in da zaradi tega niso nujne samo okoljske, ampak tudi družbene spremembe.
Podnebje se je v svetovni zgodovini že spremenilo. Toda na današnje drastične spremembe močno vpliva človeška dejavnost. Način našega življenja z agresivnim pridobivanjem virov in rabo fosilnih goriv je velik dejavnik planetarne opustošenja. Na človeški ravni je to globalno gospodarstvo v svojem bistvu globoko neenako, saj temelji na velikih korporacijah in bogatih družbah, ki izkoriščajo vire, življenja in habitate drugih.