Nekako v ozadju priprav na prihodnje veliko volilno leto – volili bomo novo sestavo Državnega zbora, župane in občinske svetnike ter predsednika Republike Slovenije – se zaključuje drugo predsedovanje Svetu Evropske unije. V povsem drugačnih časih in razmerah kot je bilo predsedovanje leta 2008, tik pred veliko finančno krizo. Na področju razvojnega sodelovanja je predsedujoči trio držav Nemčije, Portugalske in Slovenije postoril veliko, če upoštevamo učinke pandemije. Za podrobnejše ocene bo čas v prihodnjih, predvolilnih mesecih, ko se ne bomo mogli izogniti poskusom zmanjševanja uspešnosti in povečevanja doseženega v času predsedovanja.
Piše: Albin Keuc
Delo se nadaljuje. Upravljanje in vodenje Evropske unije kot največje donatorice uradne razvojne pomoči v “geopolitični” dobi se ne ustavlja. Usklajevanje interesov poteka nenehno. Že v prvih treh mesecih francoskega predsedovanja se bo zgodilo veliko pomembnih stvari. Izpostavimo štiri.
Evropska unija bo med 23-27. januarjem sodelovala na 5. konferenci Združenih narodov o “najmanj razvitih državah” v Dohi. Izjemno pomemben dogodek, na katerem se bo potrebno dogovoriti o nadaljevanju sodelovanja med najbolj ranljivimi državami globalnega Juga in donatoricami.
17-18. februarja bo dolgo pričakovano srečanje na vrhu med Afriško unijo in Evropsko unijo. Nevladne organizacije zadnja leta zahtevamo, da morata obe uniji zgraditi partnerstvo enakih in enakopravnih, dati poudarek na človekovem razvoju (izobraževanje, zdravstvena oskrba, socialna varnost) ter zagotoviti polno vključenost civilne družbe v snovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti partnerstva med obema kontinentoma. V tem trenutku še ne vemo, v kolikšni meri in na kakšen način bomo civilnodružbene organizacije vključene v delo samega Vrha. Svoj glas bomo oblikovali na pripravljalni konferenci, ki jo 10-11. februarja organizira francoska platforma Coordination SUD, ter na Tednu Afrike v Bruslju, ki bo potekal med 14. in 18. februarjem 2022.
V zaključni fazi je tudi proces Konference o prihodnosti Evrope. Velik poskus, da institucije Evropske unije slišijo glas državljank in državljanov, ki smo spregovorili o tem kakšno Evropo želimo. Tudi ta proces se bo predvidoma zaključil v času francoskega predsedovanja – nenazadnje je bil predsednik Macron glavni govorec ob začetku procesa letošnjega maja 2021. Prav tako je temu procesu velik pomen dajala tudi Vlada Republike Slovenije kot predsedujoča država.
Ob tem ne smemo pozabiti pomembnega dogodka meseca junija. Leta 1972 je bila organizirana prva mednarodna konferenca Združenih narodov na temo okolja in razvoja v Stockholmu. Ta dogodek velja za prelomnega za začetek multilateralnega dogovarjanja o razvoju na našem skupnem planetu. Ta proces je pripeljal preko Agende 21, ciljev tisočletja do Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja do 2030. Združeni narodi in švedska Vlada, ki bo predsedovala Svetu EU v prvi polovici 2023, organizirajo posebno konferenco »Stockholm 50+ Zdrav planet za blaginjo vseh – naša odgovornost, naša priložnost«, posvečeno
Vse to – in še več – nam sporoča, da moramo v Republiki Sloveniji temeljito premisliti, ali bomo za potrebe globalne solidarnosti povišali sredstva za “uradno razvojno pomoč”. Manjka nam še veliko, da bi izpolnili svojo zavezo, da bomo za uradno razvojno pomoč namenili letno 0,33 % bruto nacionalnega dohodka – najprej smo rekli, da bomo to dosegli 2015, sedaj smo se zavezali, da bomo to uresničili do leta 2030. Z izkušnjo pandemije in ranljivostjo najbolj izpostavljenih skupnosti in držav je izpolnitev zaveze samo še nujnejša.
Zato bo leto 2022 leto resnice – ali bo slovenska politična javnost in politika pripravljena ponuditi jasno časovnico, akcijski načrt za izpolnitev dane zaveze? Na nas je, da jih na to spomnimo in jih tudi spodbudimo k dejanju.
S tem vprašanjem zaključujemo eno obdobje in se pripravljamo na prihodnost. Zato vam z mislijo na prihodnost želimo prijeten praznike, vesel božič in srečno novo leto 2022.
Več komentarjev Albina Keuca:
Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu
Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva
Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”
Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva
Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?
Komentar: Misliti planetarno, delovati globalno
Komentar: Razvojno sodelovanje kot rdeča nit evropskih politik
Komentar: Od Balkana do Sahela
Komentar: Kdor hitro da, dvakrat da
Komentar: EU trajnostnih naložb ne spodbuja dovolj
Komentar: O prihodnosti Evrope
Komentar: Modra raba mehke moči
Komentar: Brez vode enostavno ne gre!
Komentar: Ohranjanje in širjenje vrednot ali o prihodnosti Evrope
Komentar: Krepitev multilateralizma ali razdeljeni svet
Komentar: Kigali, Rim, Glasgow
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 