Na prvi pogled so podnebne spremembe velik izenačevalec: ni ga kotička na svetu, ki ne bi bil izpostavljen posledicam ogrevanja ozračja zaradi dejavnosti industrijske civilizacije. Hkrati podnebne spremembe najbolj prizadenejo tiste, ki so prispevali najmanj toplogrednih plinov v “naše”, “skupno” ozračje. Odzivanje na podnebne spremembe prav tako kaže na velikanske neenakosti – gospodarske, finančne, socialne, spolne … med regijami, državami. Obseg ukrepanja zoper globalni problem je neposredno odvisen od zmožnosti ravnanja posameznih držav in njihove zmogljivosti za sodelovanje.
Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA Foto: SLOGA
Predlog Evropske komisije svežnja zakonodajnih ukrepov z imenom “Fit for 55“, ki ga slovenimo kot “Pripravljeni na 55”, ima za cilj 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji do leta 2030, kar spremlja vroča politična razprava. Ker je za temeljito presojo zadostnosti predvidenih ukrepov za stvarno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov še prerano, je v tem trenutku potrebno opozoriti na pomembnost krepitve mednarodnega razvojnega sodelovanja in multilateralizma. Da bi bilo ukrepanje za zmanjševanje izpustov “družbeno pravično in pošteno“, “socially just and fair”, kot se je izrazil izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, je potrebno izhajati iz različnosti pozicij, ki izhajajo iz stvarnosti post-kolonialnega razvojnega modela, temelječega na globalizaciji črpanja surovin (z izogibanjem plačevanja davkov) in človeških virov (kar se le da čim manj plačanih). Pripeljati do dogovora na ravni Evropske unije je zelo pomembna naloga slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.
Pri tem so lahko zelo poučni podatki analize o potrošniških emisijah (consumption emissions), organizacije OXFM v sodelovanju s Stokholmskim okoljskim inštitutom (SEI), ki je pokazala veliko ogljično neenakost v Evropi. Potrošniške emisije najrevnejših 50 % evropskih državljanov, so v obdobju 25 let (med 1990 in 2015) upadle za 24 %, medtem ko so emisije najbogatejših 10 % porastle za 3 % – v času ko so se v Evropi dohodkovne neenakosti povečale: dohodki zgornjega 1 % so rasli več kot dvakrat hitreje v primerjavi z dohodki spodnjih 50 %. Ni potrebno veliko domišljije za predstavo, kako hitro se je povečevala dohodkovna neenakost na globalni ravni v državah z nizkimi dohodki v primerjavi z Evropsko unijo. Prav slednje so tudi med najbolj prizadetimi državami zaradi posledic podnebnih sprememb.
Stvarna in občutena neenakost vpliva na vse dimenzije človeškega življenja – osebna motivacija, dostopnost izobrazbe, družbena gibljivost, socialne mreže, prehranska varnost, dostopnost delovnih mest in tako naprej vse do stabilnosti političnih institucij in medčloveškega zaupanja ter možnostih sodelovanja brez strahu za lastno življenje. Zato je za krepitev stabilnosti in zaupanja v neki skupnosti, družbi, državi, pomembno vlagati v javno infrastrukturo vključno z osebjem, pravično in pošteno dostopne vsem, kar je pokazala temeljna analiza IMF (v nasprotju z veljavno neoliberalno doktrino) leta 2017.
To moramo upoštevati pri oblikovanju skladnih politik za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ukrepov prilagajanja in zmanjševanja posledic podnebnih sprememb. Ukrepi morajo dejansko biti “pravični in pošteni” in nikakor na račun šibkejših. Kdor ima več, more in mora prispevati več. Naj izpostavimo en element predloga “Pripravljeni na 55” – tako imenovani mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM, Carbon Border Adjustment Mechanism). S tem mehanizmom želi Evropska unija zmanjšati tveganje selitve virov CO2 oz. “da se proizvodnja prenese iz EU v druge države, ki so glede zmanjšanja emisij manj ambiciozne, ali da se proizvodi nadomestijo z uvoženimi izdelki, ki so ogljično bolj intenzivni. […] Z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah bi se zagotovilo, da bi cena uvoženih proizvodov natančneje odražala njihovo vsebnost ogljika.” V obliki, kot je predlagan, bo po mnenju Oxfam-a, breme prenesel na države z najnižjimi dohodki na svetu. Podobno stališče utemeljuje tudi poročilo Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD). V dodatno branje je na voljo nekaj podrobnejših odzivov na druge vsebine svežnja, ki so jih pripravili v Focusu.
Aktivni državljani oziroma progresivne civilnodružbene organizacije moramo zato ves čas spremljati ta politične proces sprejemanja odločitev s ciljem, da (1) preprečimo oblikovanje rešitev, ki bi bile na škodo najšibkejših držav ter da (2) izvajamo pritisk na krepitev mehanizmov krepitve lokalnega gospodarstva v teh državah za lažje soočanje s posledicami podnebnih sprememb. To je še toliko bolj pomembno, ker pogajanja za dogovor na ravni Evropske unije vodi Slovenija v sklopu predsedovanja Svetu EU.
Zato bo zakonski sveženj “pravičen in pošten” takrat, ko bo Evropska unija transparentna in nepristranska, s plusi in minusi ter rokami na mizi, v procesu priprave in sprejemanja predvidenega svežnja zakonodajnih. Tega pa ne bo brez aktivne udeležbe civilne družbe v procesih odločanja. Rečeno drugače – pošteno in pravično lahko zagotovimo samo z aktivacijo naših osebnih virov v sodelovanju z drugimi.
Albin Keuc
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
