Odločitve v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije (EU) bodo vplivale na milijarde ljudi, poskrbeti pa moramo, da bo ta učinek karseda pozitiven. Sprejemanje Post-Cotonoujskega sporazuma, aktiviranje 80 milijard evrov za razvojno in mednarodno sodelovanje ter še mnogo več zahteva vključevanje izkušenj civilnodružbenih organizacij v pripravo teh odločitev.
Od daleč se zdi predsedovanje Svetu EU podobno meteorju, nekaj neizbežnega, kar se Zemlji približa na vsakih trinajst let in pol. Nič ne bi moglo biti bolj zgrešeno. In tudi sklepanje po podobnosti je najšibkejša, a tudi najpogosteje uporabljena miselna tehnika. Primerjanje političnih procesov z naravnimi pojavi je zgrešeno, saj na politične procese lahko in moramo vplivati, na slovenskem predsedovanju ni nič determiniranega, uspešnost pa zahteva udeležbo vseh družbenih akterjev. V našem primeru civilna družba predsedujoči državi ponuja tako zvezdno karto kot dober in dinamičen teleskop.
Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA Foto: SLOGA
Dejansko je predsedovanje Svetu EU s stališča dvomilijonske države, vpete v gospodarsko (še) najmočnejšo povezavo na svetu, izjemnega pomena. Ne toliko zaradi vidnosti in promocije npr. lastne kulinarike ali turističnih znamenitosti, marveč zaradi izkušenj in naukov, kako pomembno je za pripravo in sprejem odločitev zagotavljanje soglasja, vključevanje in slišanje vseh. Že na ta način se vladna administracija uči in krepi upravljanja k odločitvam, ki bodo dobre za vse in ne samo za nekatere, izbrane, močne … oz. pridobiva na odpornosti zoper slabe prakse pristranskosti.
Vsak tak proces je poln nasprotij, ki pa jih lahko razumemo in prevladamo le z gojenjem in udejanjenjem sodelovanja, vključevanja, dogovarjanja na način, da prisluhnemo vsem, in da omogočimo vsem, da spregovorijo. Posredno prav na tem temelji odločitev Evropske komisije, da na področju razvojnega sodelovanja podpre projekt spremljanja predsedovanja, ki združujejo nacionalne platforme aktualnega tria (v našem primeru VENRO, Plataforma ONGD, SLOGA in CONCORD) – da se na ta način okrepijo glasovi šibkejših. V tem je smoter spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vladavine prava.
Vključevanje predpostavlja tudi posvetovanje s civilnodružbenimi organizacijami in samo upamo lahko, da bo slovensko predsedovanje v čim večji meri uresničevalo temeljno evropsko načelo vključevanja. Samo na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči bo teh priložnosti na več kot 60 srečanjih delovnih teles Sveta EU – od 1.600 delovnih srečanj, katerim bodo predsedovali slovenski predstavniki. Da ne govorimo o neformalnih srečanjih ministrov in drugih spremljevalnih dogodkov. Obseg teh procesov presega zmogljivosti tudi veliko večjih držav, zato upamo, da slovenska vlada prepoznava pripravljenost civilne družbe, da se tvorno vključuje in sodeluje pri oblikovanju teh procesov.
Prav zaradi načina delovanja Sveta EU, ki daje usklajene usmeritve Evropski komisiji, je izmenjava med vladnimi in civilnodružbenimi deležniki obvezna. Če se izrazimo bolj neposredno: oblast, ki ne posluša in ki ne sliši, že krši osnovna načela delovanja EU, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vladavine prava. Treh izjemno pomembnih sestavin, ki gredo mnogim v svetu na živce, sploh v teh časih tretjega vala avtokratizacije. Sodelovanje s civilno družbo ni usluga, ampak dolžnost demokratičnih vladnih institucij.
Na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči bodo sprejete odločitve Sveta EU, ki bodo vplivale na milijarde ljudi. Naj omenimo samo dve:
- Novi Post-Cotonoujski sporazum med Evropsko unijo in članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OAKP, prej skupina AKP držav) določa okvir političnega, gospodarskega in področnega sodelovanja v naslednjih dvajsetih letih. Močan poudarek bo na sodelovanju med EU in OAKP na mednarodnih forumih in na oblikovanju zavezništev na svetovnem prizorišču. Sporazum bo tudi okrepil zmogljivosti sodelovanja na področjih okolja, podnebnih sprememb, migracij in mobilnost ter miru in varnosti.
- Začelo se bo izvajanja novega globalnega finančnega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, NDICI – Globalna Evropa, ki bistveno določa evropsko finančno arhitekturo za razvoj v prihodnjih sedmih letih. Instrument razpolaga z 79,5 milijardami evrov za pokrivanje celotnega sodelovanja EU s partnerskimi državami.
Platforma SLOGA bo skupaj s članicami in partnerji prispevala svoje izkušnje in znanja v času slovenskega predsedovanja na teme Sveta EU glede svetovne prehranske varnosti, skupnega ukrepanja zoper podnebne spremembe in zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, boja zoper naraščajoče neenakosti, skladnosti politik za razvoj, dolžnega ravnanja podjetij na področju spoštovanja človekovih in okoljskih pravic vzdolž celotnih vrednostnih verig itd. Delovanje in ukrepanje slovenske vlade bo imelo učinek na kakovost sprejetih odločitev, ki bodo podlaga ukrepom.
Kot mreža nevladnih organizacij, ki delujemo na področjih razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči, pod vse to dogajanje kot temeljna dokumenta dajemo Agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in Evropski sporazum o razvoju. Oba dokumenta izpostavljata pomen krepitve človekovega razvoja, krepitve naših zmogljivosti, znanja in veščin za lokalizacijo ukrepov za boj zoper neenakosti.
Predsedovanje Svetu EU tako ni meteor, je odlična učna ura za slovenske institucije, kako pomembno je vključevanje za oblikovanje soglasja. Gotovo se bo to poznalo tudi v domačih procesih odločanja.
Zato si lahko samo zaželimo uspešno predsedovanje Svetu EU.
Albin Keuc
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
