Vsako dejanje, ki upošteva načelo trajnostnega razvoja, šteje. Vsaka civilnodružbena dejavnost, ki krepi interakcije in ustvarja prostore za njihove izmenjave, šteje. Vsak lahko prispeva, vsak šteje.

Vsak evro, ki ga Slovenija nameni za uradno razvojno pomoč, šteje. Vendar pod pogojem, da spoštuje načela trajnostnega razvoja. In kaj je trajnostni razvoj? “Trajnostni razvoj je takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam.” Torej mislimo na tiste, ki pridejo za nami. Do njih imamo veliko odgovornost. V času podnebnih sprememb, ki povzročajo velike spremembe v naravi in imajo velike učinke na človeške skupnosti, je ta zahteva preživetvene narave. Za nas in tiste, ki prihajajo.

Mislili bi, da so to jasni razlogi za postavljanje pravih prioritet. Vendar je razprava o moči, potrebni za spreminjanje in prilagajanje, že tradicionalno prav to, razprava o moči. Kdo bo kaj in kako, ne da bi polagal račune drugemu, kaj šele prihodnjim rodovom.

Tako so na letošnjem Blejskem strateškem forumu na uvodni panelni razpravi voditelji vzhodnih in srednjeevropskih držav, na kateri sta sodelovala tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in evropska komisarka Dubravka Šuica naslov “Prihodnost Evrope – stati in obstati” razumeli kot vprašanje o migracijah. Da to ne sme biti stvar politik EU, marveč je to vprašanje nacionalne suverenosti: “Nihče nam ne bo govoril, kaj moramo in kako!”

Toda v času, ko znanstveniki odkrivajo vzajemno povezanost naravnih nesreč, je govoriti o nacionalni suverenosti kot magičnem odgovoru na naše težave zelo kratkovidno. Če se milo izrazimo. Suverenost je zelo zahteven koncept s svojo zgodovino in njegova raba s seboj prinese vso sedimentacijo političnih spopadov. Že etimologija besede pove, da suverenost gradi na samostojnosti in neodvisnosti od drugega.

Albin Keuc

Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA

Bilo bi naivno, če ne bi upoštevali realnosti učinkovanja suverenosti na skoraj vseh poljih človeških dejavnosti: moja zdravstvena kartica velja samo v Sloveniji, za mojo socialno varnost na stara leta bo poskrbel nacionalni sistem solidarnosti, integracijski ukrepi predpostavljajo obvladovanje slovenščine, na ozemlju svoje države sem za oblastne organe drugih držav  nedotakljiv … Zato nas ne sme presenetiti poudarek Ursule van der Leyen v nagovoru evropskim poslancem o stanju unije, da moramo spoštovati vrednote EU v vsaki državi članici.

In to takoj povezala s porabo evropskega denarja, češ, zagotoviti moramo, da je “vsak evro in vsak cent porabljen za pravi namen in skladno z načeli vladavine prava.”

Podobno je ob dnevu demokracije izrazil generalni sekretar Organizacije združenih narodov, Antonio Guterres, da krepitev “demokracije pomeni tudi sprejemanje pristne udeležbe pri odločanju, vključno z mirnimi protesti, kar omogoči ljudem in skupnostim možnost izražanja, pri čemer so bili slednji tradicionalno izključeni.” Potrebujemo širitev prostorov civilne družbe, prostorov odgovornega in aktivnega državljanstva za trajnostni razvoj.

Vzniku takšnega prostora smo priča v Litiji, kjer so lokalne nevladne organizacije (Društvo Lojtra, Klub litijskih in šmarskih študentov ter Zavod Knof) s podporo Projekta EU Predsedovanja 2020-2022 platforme SLOGA, izvedle Festival Trajnosti 2021. Na festivalu so predstavili trajnostno ponudbo izdelkov podjetij, rokodelcev in drugih ustvarjalcev. Dobro obiskana okrogla miza o pomembnosti skupnostnih prostorov za trajnostni razvoj lokalne (in globalne) skupnosti je opozorila na pomen sodelovanja med civilno družbo, političnimi predstavniki, gospodarstveniki in drugimi akterji. Izpostavili smo pomen aktivnega državljanstva za uresničevanje trajnostnih idej.

Res je, vsako dejanje, ki upošteva načelo trajnostnega razvoja, šteje. Zato brez strahu. V vašem lokalnem okolju so gotovo še drugi, ki bodo vašo idejo podprli. Suvereno stopite v javni prostor kot svobodna državljanka ali državljan.

To je pomemben odgovor na vprašanje o prihodnosti Evrope, ki ga slovensko predsedovanje Svetu EU tako rado izpostavlja.

Albin Keuc

****

Še več komentarjev Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?


Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

 

Translate »