Našo sedanjost zaznamujejo soodvisnosti, ki jih krasijo oznake, kot so sestavljenost, kompleksnost, težavnost, nepredirljivost in tako naprej. Zamislimo si fenomen podnebnih sprememb, ki vpliva na proizvodnjo hrane, migracije, zaostrovanje konfliktov, revščino in lakoto, zmeraj v lokalizirani obliki. Zdi se, da je zelo težko najti, kaj šele oblikovati lahko razumljive opise ali celo odgovore, kako se soočiti z njimi. Vendar je tako samo na prvi pogled. Ljudje vsakodnevno srečujemo probleme in zanje najdemo tudi rešitve.

Albin Keuc

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA

Kompleksnost suše. Tako nevladne organizacije s finančno podporo Ministrstva za zunanje zadeve izvajamo projekte z jasnimi rešitvami za izboljšanje življenja lokalnega prebivalstva. V kraju Kiguhu v Burundiju je Slovenska karitas v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom postavila vodnjak, ki zagotavlja pitno vodo 300 družinam in hkrati prispeva k znižanju obolevanja prebivalcev. Usposabljanje v kraju Ndejje v Ugandi, ki ga skupaj z lokalnim partnerjem nudi FER, za alternativne oblike lokalne pridelavo hrane omogoča preživetje materam samohranilkam in begunkam. Zavod Krog skupaj z lokalnimi učitelji in socialnimi delavci v Egiptu otroke ozavešča in izobražuje o njihovih pravicah, med drugim tudi do neoporečne pitne vode. Humanitarna organizacija ADRA v Bosni in Hercegovini na območju, ki ga pesti ena najvišjih stopenj nezaposlenosti žensk na Balkanu, v sodelovanju s socialnim podjetjem usposablja ženske za šiviljsko delo, kar jim omogoča zaslužek. V Senegalu, v kraju Sandiari, je Slovenska karitas podprla nakup sončnih celic ter obnovo starega vodnjaka – to več kot 1000 družinam omogoča oskrbo z vodo in namakanje polj. V Karongi v Ruandi vodna črpalka prispeva k izboljšanju kmetijskih praks in večji dohodek.

Slovenski pregovor pravi: kamen na kamen palača. Vodnjak za vodnjakom, sončne celice, šiviljski tečaji, in tako naprej, v sodelovanju z lokalnimi prebivalci, lahko prispeva k zmanjšanju revščine, odpravi lakoto, zmanjša napetosti, prepreči morebitni konflikt. Logika je tukaj neizpodbitna. Kdo hitro da, dvakrat da, pravimo.

V pogovoru z generalnim sekretarjem Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OACPS) Nj. E. Georgesom Rebelom Pinto Chikotijem, ki se je te dni mudil na obisku v Sloveniji, je prav to prišlo do izraza. Če želimo vplivati na izboljšanje razmer v državah globalnega Juga, moramo nasloviti vzroke na način neposrednega vključevanja lokalnega prebivalstva in lokalnih struktur v iskanje primernih rešitev.

Zato lahko ponovimo: kdor hitro da, dvakrat da. Tudi zato mora Slovenija najti rešitev kako izpolniti zavezo, da bo za uradno razvojno pomoč namenila 0,33% bruto nacionalnega dohodka. Pozitivnih posledic izpolnitve zaveze je ogromno, saj velja: če pomagaš drugim, pomagaš tudi sebi.

Albin Keuc


Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.