Ta teden je slovensko-evropski politični prostor zapolnila razprava o vključevanju držav Zahodnega Balkana. Platforma SLOGA je pred srečanjem na vrhu na to temo v posebni izjavi poudarila svojo podporo prizadevanjem “za jasno časovnico uresničitve procesa vključitve Zahodnega Balkana v Evropsko unijo (EU),” saj je Zahodni Balkan prednostno geografsko področje izvajanja politik mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije in Evropske unije.
Na žalost skupna izjava z Brda jasne časovnice glede vključevanja v EU ni prinesla, je pa zato državam Zahodnega Balkana prinesla sedemletni gospodarski in naložbeni načrt. Gre za obsežen naložbeni sveženj, s katerim naj bi se v naslednjih sedmih letih za regijo sprostilo približno 30 milijard EUR, od tega 9 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev in 20 milijard EUR v obliki naložb. 1,1 milijarda EUR bo zagotovljenih s pomočjo prenovljenega instrumenta za predpristopno pomoč IPA III.
Ta naložbeni sveženj seveda prinaša veliko priložnosti za nadaljnji razvoj mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije na tem prednostnem geografskem območju. S krepitvijo zmogljivosti civilno-družbenih organizacij in tudi gospodarstva s povečanjem sredstev za programe uradne razvojne pomoči lahko dosežemo mnogo več, kot dosegamo danes. Slovenske politične odločevalce bo treba prepričati o pomenu, smiselnosti in nenazadnje potrebe po investiranju, če mi dovolite to besedo na tem mestu, v sektor mednarodnega razvojnega sodelovanja države. Nobena roža ne uspeva, če je ne zalivamo dovolj.
V ozadju tega srečanja na globalni ravni poteka že 15. konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju. V sklopu konference je bilo objavljeno poročilo o najmanj razvitih državah za leto 2021 s poudarkom na post-covid svetu (The Least Developed Countries Report 2020 – The least developed countries in the post-COVID world: Learning from 50 years of experience). Gre za 46 držav, katerih skupni delež je v globalni trgovini v zadnjem desetletju dosegel 0,13 %. Da, pravilno ste prebrali. 0,13 %!
Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA
Popolnoma jasno je, da je že v imenu osnovne človečnosti treba okrepiti sredstva mednarodne razvojne pomoči, ki jo kot država namenjamo za bilateralno in multilateralno sodelovanje. Solidarnost in okrepljeni multilateralizem ter izpolnjevanje zavez, ki smo si jih zapisali sami (0,33 % BND za URP*, trenutno dosegamo 0,16 %), so pogoji primernega odziva na naraščajoče neenakosti, revščino in lakoto v svetu. Vse troje je pandemija covid-19 samo še zaostrila.
Prizadevanja Slovenije za vključevanje Zahodnega Balkana v Evropsko unijo je z vrhom na Brdu prinesla vsaj finančno časovnico – 30 milijard v 7 letih. Sedaj potrebujemo jasno sporočilo, koliko smo kot država pripravljeni v naslednjih letih nameniti za mednarodno razvojno sodelovanje tudi in predvsem z najmanj razvitimi državami. Prav je, da jih navedemo:
Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin, Butan, Burkina Faso, Burundi, Kambodža, Centralnoafriška republika, Čad, Komori, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Gambija, Gvineja, Gvineja-Bissau, Haiti, Kiribati, Laos, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mozambik, Mjanmar, Nepal, Niger, Ruanda, Sao Tome in Principe, Senegal, Sierra Leone, Solomonovi otoki, Somalija, Južni Sudan, Sudan, Timor-Leste, Togo, Tuvalu, Uganda, Tanzanija, Jemen in Zambija.
Med njimi je so vse države Sahela, razen Nigerije. Tistega Sahela, ki ga je predsednik vlade Janez Janša na Blejskem strateškem forumu omenjal kot primer, kjer mora Evropska unija nastopiti v obliki mehke in trde moči. Takrat je predsednik vlade apeliral, da je potrebno zagotoviti varno okolje, da bi pomoč v večji meri prišla do ljudi, ki jo potrebujejo. Ker je politike treba prijeti za besedo, bomo ob objavi predloga proračuna Republike Sloveniji lahko videli, koliko bo vlada namenila za mednarodno razvojno sodelovanje, ki to varno okolje soustvarja.
Albin Keuc
* Republika Slovenija se je leta 2006 zavezala, da si bo, kot nova članica Evropske unije, prizadevala povečati svoj delež uradne razvojne pomoči (URP) na 0,33 % bruto nacionalnega prihodka (BNP). Zaveza je sestavni del Evropskega soglasja o razvoju, sprejetega v obliki skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom Evropsko soglasje (2006/C 46/01). Načeloma naj bi ta delež 0,33% BNP za URP dosegli do leta 2015. V sklopu Evropskega soglasja o razvoju je EU sprejela časovni okvir, v skladu s katerim naj bi do leta 2015 takratne države članice (petnajsterica) 0,7 % svojega BNP namenile razvojni pomoči.
Do leta 2015 večina članic EU te zaveze ni izpolnila. Zato je z novo skupno izjavo Sveta EU, predstavnikov vlad držav članic, Evropskega parlamenta in komisije leta 2017 sprejela Novo evropsko soglasje o razvoju “Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost”, obnovila obstoječe zaveze, vendar tokrat v sklopu okvira Agende 2030, torej do leta 2030.
***
Še več komentarjev Albina Keuca:
Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu
Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva
Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”
Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva
Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
