Rezultat nedeljskega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah je izraz izjemnega nezaupanje ljudi do oblasti, željo po sodelovanju v procesih odločanja in še marsikaj. Ko z metodami in pristopi globalnega učenja učimo o soodvisnosti ter vzajemni odgovornosti in solidarnosti, posameznike ter posameznice učimo upoštevanja, spoštovanja in priznavanja drugačnosti ter različnosti – z namenom, da spoznamo ozadja in vzroke našega vedenja ter ravnanja. Zato si prizadevamo za aktivno državljanstvo, za državljane in državljanke, ki prepoznavajo ter preoblikujejo svoje okolje na dostojanstven in spoštljiv način z zavestjo, da to okolje tvorijo tudi razmerja moči. Rečeno drugače – učimo se, da razumemo delovanje oblasti, moči v javnih zadevah in interesov, ki stojijo v mraku za njimi. Če si česar ne želijo, je to svetloba, s katero bi osvetlili njihove stvarne namene. Recimo, željo po gradnji “enostavnih” objektov v priobalnem pasu.

Albin Keuc

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA Foto: SLOGA

Oblasti moramo gledati pod prste. Lokalni, nacionalni, evropski. Vsaka oblast korumpira, absolutna korumpira absolutno. Zato ji je potrebno gledati pod prste zmeraj in povsod. Ker ljudje nismo angeli. Pravice svobode govora, izražanja, verovanja in združevanja smo morali zapisati v deklaracije, ustave ter zakone zato, ker se vanje zmeraj znova zaganjajo vsi, ki si ne želijo, da bi na njihovo delovanje posvetila luč javnega nadzora. Da se nam ne bi ponovila mračna obdobja naše zgodovine, se učimo za aktivno državljanstvo, za skupno dobro in globalno solidarnost.

Oblast je moč, ki jo omejujejo človekove pravice, ustava in zakoni. Z Magna Charta Libertatum so stanovi kralja prisilili, da omeji svojo oblast – zapisali so, da ne davek za opremo kraljeve vojske ne podpora ne bosta vsiljeni, razen po skupnem posvetu. Pisalo se je leto 1215. Čez nekaj sto let so postavili prvo celovito obrambo človekovih pravic in omejili samovoljo šerifov, ječarjev ter drugih uradnikov, Habeas Corpus Act 1679. Aarhuška konvencija iz leta 1998 je podelila pravico dostopa do informacij in do pravnega varstva, do sodišč v okoljskih zadevah. Ker se narava in okolje ne moreta braniti sama, ampak potrebujeta zagovornika.

Vsiljevanje rešitev v “visečem parlamentu“, brez celovitega predhodnega skupnega posvetovanja, kaže na hudo samovoljo. Kot da je mogoče o skupnih stvareh na daljši rok odločati na zvijačen, pretkan, lažniv način, ne da bi na mizo položili argumente za javno presojo. Posvet in javno razpravo se nadomešča z odkrito samovoljo zagovarjanja partikularnih interesov na škodo skupnega. Oblast, ki ravna na ta način, ne more računati na zaupanje državljank in državljanov.

Modra oblast se uči iz lastnih napak, še raje iz napak drugih. Prav tako se moramo učiti aktivni državljani in državljanke. Kot se namreč zdi, se oblast v našem primeru ne uči. Ponovno je v politični dokument, brez razprave, brez argumentov, postavila kukavičje jajce, ki ima namen “političnega pokritja” izgradnje jedrske elektrarne. Objekta, ki bo trajno in netrajnostno še dodatno obremenil prihodnje generacije. 

Zato je referendumski izid zgolj etapna zmaga na večni dirki med oblastjo in aktivnimi državljankami ter državljani za zagotavljanje pravičnih in trajnostnih rešitev.

Vznemirljivo poletje vam želim.

Albin Keuc