Samo še štirinajst dni je do 16. Strateškega foruma Bled, najpomembnejšega dogodka slovenske zunanje politike. Letošnji je namenjen razpravi političnih odločevalcev in drugih institucionalnih akterjev o prihodnosti Evrope – z namenom, da bi lahko Evropa še okrepila svoj položaj v svetu in ohranila svoj način življenja, njegove standarde in vrednote.
Hkrati poteka širok političen proces na vseevropski ravni, Konferenca o prihodnosti Evrope, s katero so tri evropske institucije, Evropski parlament, Svet in Evropska komisija, odprle “nov prostor za razpravo z državljani in državljankami o izzivih in prednostnih nalogah Evrope.” Voditeljica in voditelja teh treh Evropskih institucij so poudarili, “a bi se Evropa lahko odzivala na geopolitične izzive v globalnem okolju po pandemiji covida-19, mora nastopati odločneje in postati vodilni svetovni akter pri širjenju svojih vrednot in standardov v svetu, ki ga vse bolj pretresajo nemiri.”
Komentira: Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA
Evropska unija je največja donatorica uradne razvojne pomoči na globalni ravni. Vendar razvojno sodelovanje ne poteka v vakumu solidarnosti – je del geopolitičnih premikov na regionalni in globalni ravni. Tekma za regionalno ali globalno hegemonijo se odvija pred našimi očmi. Zmožnosti vplivanja na ravnanje posameznih držav se spreminjajo iz dneva v dan. Premeščajo se težišča vplivnih območij velikih držav. Temu smo priča prav zdaj v Afganistanu. Prav zato je razprava potrebna, pod pogojem, da bo rezultirala v veliki strategiji učinkovite krepitve vrednot Evropske unije – človeško dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, vladavina prava, človekove pravice.
V to razpravo se aktivno vključujemo tudi predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij, ki združujemo tisoče članov, saj je vprašanje prihodnosti tudi naše vprašanje. Ob vsakdanjem delu izvajanja programov sodelovanja s partnerji v državah globalnega juga, izvajanju delavnic globalnega učenja in organiziranja humanitarnega odziva, razmišlajmo tudi o prihodnosti. Najbolje poznamo stanje in procese na lokalni ravni. Delujemo vključujoče, odprto in pregledno. Imamo znanja in izkušnje, vednost in empatijo. Če želimo, da se sliši naš glas, ga moramo uporabiti in posoditi tistim, katerih glasovi so šibki. Napolniti moramo prazne prostore večjezične digitalne platforme Konference o prihodnosti Evrope. Če jih ne bomo mi, jih bo pač nekdo drug.
Če govorimo o geopolitičnih izzivih, ne moremo mimo aktualnega dogajanja v Afganistanu. V zadnjih dnevih, ko smo priče nezamisljivim podobam s kabulskega letališča, je do nas prišel naslednji afganistanski izrek: “Vi imate ure, mi imamo čas!” Najmanj, kar se lahko iz tega izreka naučimo, je sporočilo o vztrajnosti para “Mi vs. Vi” ter razmerjih moči med nami. Stvar lokalne politične kulture je, kako bomo Mi urejali svoja razmerja moči – na način podrejanja manjšini, zmožni prevlade, ali na način upoštevanja večinske volje ljudi, ki se redno preverja z uporabo posebej za to razvitih institutov odločanja – volitev, referendumov, vključujočega odločanja, samo-upravljanja. Nihče Drug nam ne bo zapovedoval, kako in kaj. A kaj se zgodi, če globoko verjamemo v univerzalnost človekovih pravic, ki mora veljati povsod po svetu, saj gre za vprašanje spoštovanja človekovega dostojanstva? Kaj si mislimo o človeku, ki se ne postavi zase ali za drugega? Kaj o tistem, ki se ne odzove na iztegnjeno dlan s prošnjo za pomoč? Kaj o onem, ki odreče vodo žejnemu?
V slovenski preteklosti je Ivan Cankar zapisal, da si bo sodbo narod pisal sam, in da tega v njegovem imenu ne bosta počela “ne frak in ne talar”. 111 let kasneje je sporočilo Hlapcev še zmeraj živo. “Kajti ena beseda je, ki je živa in vsem razumljiva: oblast. Živa je od vekomaj, vseh besed prav in zadnja. Pokori se, ne upiraj se, je poglavitna zapoved; vse drugo je privesek in olepšava.” (Listalnik, str. 48) Kakšna je in kakšna bo oblast je verjetno najtežje vprašanje vsake politične skupnosti, ki poganja zgodovino. Imeti oblast pod nadzorom je načelo in zahteva, ki velja zmeraj in povsod, saj oblast korumpira. Zagotoviti transparentnost – prosojnost – vseh oblastnih dejanj je pogoj. Dostopnost podatkov o tem, kaj oblast dela, je instrument. Potrebujemo le ljudi, ki se ne bojijo teh instrumentov uporabiti.
Bili bi naivni, če bi mislili, da to ne povzroča napetosti med nami. Ljudje smo tudi interesna bitja, hlinimo zaskrbljenost in za hrbtom preštevamo koristi, argumentiramo za X in si mislimo nekaj povsem drugega. Imamo čast (beseda, ki je ne slišimo prav velikokrat) in dostojanstvo, svoj obraz pred drugimi. Zato tudi rečemo, ne poslušaj, kaj usta govorijo, glej, kaj roke delajo.
Živimo v zanimivih časih. Soočenje z izzivi je neizogibno. Ljudje znamo sodelovati, pomagati, podpreti, utešiti,… – to počnemo vsak dan. Če ne bomo mi, bo nekdo drug. Konferenca o prihodnosti Evrope nam ponuja prostor, da povemo, kaj želimo.
Albin Keuc
***
Še več kolumna Albina Keuca:
Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu
Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?
Komentar: Misliti planetarno, delovati globalno
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
