Povezanost in soodvisnost sodobnega sveta še nikoli nista bili tako očitni. Nanju učinkuje podnebna stvarnost globalnega segrevanja. Izpostavljenost posledicam segrevanja je odvisna od točke na svetu, kjer se nahajate. Večina držav z nizkimi dohodki leži v območju ekvatorialne Afrike. Poleg kolonialne preteklosti in post-kolonialne sedanjosti so države tega območja izpostavljene globalizaciji nabavnih verig. So poceni vir surovin vseh vrst in podnebnih migracij. Na njihovih ozemljih se bije bitka velikih – Kitajske, ZDA, EU, Rusije … – za zagotavljanje dostopnosti naravnih virov. EU v svoji politiki mednarodnega razvojnega sodelovanja krepi elemente sekuritizacije “pomoči” in možnosti pogojevanja do držav prejemnic. Če se spomnimo ugotovitve ob sprejemanju Agende 2030, da za dosego ciljev trajnostnega razvoja nujno potrebujemo aktivacijo zasebnih virov, potem je izpostavljenost že tako ranljivih držav z najnižjimi dohodki še toliko večja.
Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA
Takšno stanje seveda kliče, kaj kliče, kriči po okrepljenem multilateralizmu, medtem ko geopolitični premiki med velikimi ustvarjajo nove napetosti. V tem polletju slovenskega predsedovanja Svetu EU je bilo veliko multilateralnih dogodkov, pomembnih za svet v celoti. Zapisanih in sprejetih je veliko zavez. V Glasgowu jih bo sprejetih še nekaj. Vse so izjemno pomembne. Že danes vemo, da bodo nekatere države te zaveze izigravale tako, da si zagotovijo ali ohranijo boljši položaj, najsibo regionalno ali globalno. Vse v izogib naraščanju katalizatorjev (notranjih) nestabilnosti. Vendar je to del velike igre moči med različnimi akterji. Tudi zato je aktivno evropejstvo za Republiko Slovenijo tako pomembno. Če resno mislimo, pridobimo na teži. Če ne, smo nekakšni “geopolitični” zastonjkarji. Resnost pa dokazujemo z dejanji, s tem, koliko smo pripravljeni dati, vložiti človeških virov in denarja. Leporečnost je poceni. In brez teže.
Tudi zato nevladne organizacije pri vseh zavezah zahtevamo ali pričakujemo, da bodo to dejansko obveze, ki jih moramo izpolniti (še raje bi videli, da bi bile uzakonjene, a to je že druga zgodba). Velika razlika je med zavezo, da “si bomo prizadevali za ” ali obvezo, da bomo nekaj dejansko naredili.
Konec oktobra so se v Kigaliju srečali zunanji ministri Afriške unije in Evropske unije. V skupnem sporočilu so izpostavili pomen partnerskega sodelovanja na vseh prednostnih področjih, od človekovega razvoja do trajnostnih investicij v Afriki. Dogovorili so se tudi o izvedbi 6. vrha Afriške unije in Evropske unije, ki bo 17. in 18. februarja 2022.
Nevladne organizacije smo hkrati opozorile, da je sodelovanje civilne družbe pri pripravi vrha nezadostno. Zahtevamo večjo vključenost in transparentnost. Pomembne so izkušnje diaspornih organizacij, ki morajo biti vključene v pripravo in izvajanje dogovorov med kontinentoma.
Zadnja dva dneva oktobra je potekalo srečanje skupine G20, kluba 19 držav in EU, ki ima ogromen vpliv na globalne procese. Pomembno sporočilo je prišlo glede dogovora o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka od dobičkov svetovnih korporacij. Prav tako so obnovili zaveze glede podnebnih sprememb: omejitev ogrevanja za 1,5 stopinje, doseči ogljično nevtralnost do 2050, izpolnitev obljube zagotoviti 100 milijard dolarjev za podnebno financiranje.
Civilnodružbeni paralelni proces pod nazivom C20 je v skupni izjavi pozval članice G20, ki so, med drugim največje proizvajlke in uporabnice fosilnih goriv, “k čimprejšnji ukinitvi subvencij za fosilna goriva in racionalni uvedbi cen ogljika, da bi spodbudili pošteno, pravično in hitro dekarbonizacijo gospodarstev ter uresničili obljubo o postopni ukinitvi premoga do leta 2030. Priporočajo, da se izogibamo napačnim rešitvam, ki predstavljajo tveganje za zmanjšanje emisij, kot so jedrska energija, tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika ter uporaba fosilnih plinov kot prehodnega goriva.”
Kaj torej lahko pričakujemo od Glasgowa, katerega odločitve bodo zaznamovale tudi proces priprave februarskega vrha AU-EU? Po uvodnih besedah voditeljev, ki so obnavljali svoje zaveze in kakšno še dodali, sedaj potekajo pogajanja.
Nevladne organizacije pričakujemo veliko več od svetovnih voditeljev in od svojih držav. Zato vas vabimo, da se nam pridružite pri podpisovanju peticije, namenjene odločevalcem, v kateri zahtevamo doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2040, izpolnitev zaveze o 100 milijardah dolarjev in zagotoviti vključenost mladih v oblikovanje in sprejemanje odločitev, ki se jih zelo tičejo.
Prebivalci najbolj ranljivih držav upravičeno pričakujejo več. Čas se namreč izteka. A o tem več prihodnji teden.
Albin Keuc
***
Še več komentarjev Albina Keuca:
Komentar: Razvojno sodelovanje kot rdeča nit evropskih politik
Komentar: Od Balkana do Sahela
Komentar: Kdor hitro da, dvakrat da
Komentar: O prihodnosti Evrope
Komentar: Modra raba mehke moči
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 