Voda. Pitna voda. V Sloveniji dobrina, za katero smo prepričani, da je imamo v izobilju.
Suše. Poplave. Število vročih dni z najvišjo temperaturo nad 30°C narašča. Količine padavin se povečujejo, rahlo pa vendar – a zaskrbljujoče je spreminjanje količin padavin po letnih časih: manj pleti, več pozimi. To tudi pomeni, da suha in vroča poletja ovirajo pridelavo kmetijskih rastlin. Če prevedemo: to pomeni manj hrane. Manj hrane doma, večja odvisnost od uvoza hrane. Večje povpraševanje po hrani, višje cene. Bogatim bo lažje, revnim prav nasprotno.
Če potujemo proti ekvatorju, se podnebne razmere še bolj zaostrujejo. Suše, pomanjkanje pitne vode, pomanjkanje hrane. Te dni poročajo o večmesečni suši na jugu Madagaskarja, na območjih, ki z ničemer niso prispevala k podnebnim spremembam, kjer so ljudje potisnjeni v lakoto. Mnogi so prisiljeni v odprodajo zemlje za hrano.
Zato je zelo pomembno, kako vrednotimo vodo. Letošnje poročilo Združenih narodov govori prav o tem. Vodi moramo dati pravo vrednost, če hočemo zagotoviti primerno in trajnostno upravljanje ter rabo vode. A v času akutnega pomanjkanja pitne vode so to samo visokoleteče besede, ki žejnim ne pomagajo veliko.
Kaj lahko storimo? Veliko, vsak po svojih močeh. Krepiti moramo izmenjavo in sodelovanje v svetu za spodbujanje ter izgradnjo zmogljivosti za shranjevanje, rabo, ponovno uporabo in zagotavljanje vode. Voda je tudi ključen pogoj za zagotavljanje osnovnih higienskih standardov. Še posebej je to potrebno izpostaviti v času covid-19.
Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA
Članice Platforme SLOGA skupaj s ključnim financerjem projektov razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v Sloveniji, Ministrstva za zunanje zadeve, izvajajo projekte, ki prispevajo k zagotavljanju dostopa do pitne vode. Forum za enakopraven razvoj v Ugandi izvaja projekt, s katerim bo zagotovljen dostop do pitne vode 400 gospodinjstvom oziroma 2600 osebam, trem šolam in 700 otrokom ter dvema zdravstvenima centra oziroma 500 pacientom.
Slovenska karitas bo v Ruandi, v sklopu projekta »Učinkovitejša raba virov za trajnostno preživetje v okrožju Karongi”, vključila 600 revnih družin v aktivnosti izboljšanja metod kmetovanja ter usposabljanja za zagon dejavnosti, ki prinašajo dohodek. Mnoge med njimi bodo prejele tudi učinkovite kuhalnike, luči na sončno energijo, vključene pa bodo tudi v izgradnjo teras, pogozdovanje in možnost za namakanje pridelovalnih površin.
To je humanitarno-razvojna plat zgodbe o vodi v času podnebnih sprememb, ki ogrožajo naše preživetje na planetu. Ta teden poteka že tradicionalni Svetovni teden vode. Na dogodku 5 dni 16.200 udeležencev iz 170-ih držav razpravlja o temah gospodarjenja, upravljanja, napovedovanja, spremljanja, vrednotenja vode za delovanje in prihodnost človeške skupnosti, vse do geopolitičnih implikacij pomanjkanja vode.
Zato moramo pričakovati in tudi zahtevati, da Slovenija stopi na pot uresničevanja zaveze, da bo za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč namenila, 0,33 % bruto nacionalnega dohodka. Brez tega enostavno ne bo šlo.
Kjer ni dovolj vode, življenje težko, če sploh lahko, uspeva. Zato smo ljudje prisiljeni v selitev. Migriramo drugam. Kjer že živijo drugi ljudje. Krepitev konfliktov je neizogibna. Po drugi strani pa se moramo prilagoditi spremembam. Kot pove Andreja Sušnik iz Agencije za okolje (ARSO) za mariborski Večer: “Danes mora kmet računati na višje temperature zraka v vseh letnih časih, na vročinske valove poleti, višje temperature tal, pogostejše suše, bolj intenzivne poplave, na točo in pozebo, spremenjen režim podtalnice, intenzivna neurja … In vse to je treba vračunati tako v načrtovanje kot v vsakodnevno prakso.” Nenazadnje govorimo o pridelavi hrane, mar ne?
Zato je pomembno, da se je Republika Slovenija odločila in vodo postavila za osrednjo prednostno vsebino slovenskega predsedovanja EU na področju razvojnega in humanitarnega delovanja. To je velika zaveza pred partnerskimi državami. Če rečemo a, moramo reči tudi b. Zato moramo pričakovati in tudi zahtevati, da Slovenija stopi na pot uresničevanja zaveze, da bo za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč namenila, 0,33 % bruto nacionalnega dohodka. Brez tega enostavno ne bo šlo.
O priložnostih, ki jih ponuja Afrika in vse kar je s tem povezano – tudi projektno sodelovanje z afriškimi državami na področju voda – bo govora na Tednu Afrike v Mariboru. Vabljeni!
Albin Keuc
***
Še več komentarjev Albina Keuca:
Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu
Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva
Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”
Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva
Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
