Direktor Platforme SLOGA  Albin Keuc se je udeležil srečanja z generalnim sekretarjem Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OACPS) Georgesom Rebelom Pinto Chikotijem, ki se te dni mudi na obisku v Sloveniji.

Na srečanju, na katerem so bili prisotni še Jana Lampe in Peter Tomažič iz Slovenskega karitasa ter Igor Jurič in Robert Kokalj z ministrstva za zunanje zadeve, je bilo v ospredju vprašanje uresničevanja Post-Cotonoujskega sporazuma in vključevanje organizacij civilne družbe v razvojno sodelovanje. Jana Lampe je na primeru izkušenj Slovenskega karitasa v Ruandi poudarila, da da najboljše rezultate sodelovanje z lokalnimi organizacijami civilne družbe (OCD), pa tudi lokalnimi oblastmi in poudarila pomen vključevanja OCD v projekte od načrtovanja naprej, ne samo v izvajanje. Albin Keuc je k temi vključevanja organizacij civilne družbe v celoten proces dodal še problematiko migracij in opozoril, da je Platforma SLOGA skupaj z evropsko mrežo CONCORD opozorila na nesprejemljivost pogojevanja migracijskih politik z razpoložljivostjo uradne razvojne pomoči.

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU se bodo končale priprave na podpis novega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in članicami OACPS (t. i. Post-Cotonoujskega sporazuma). Nov sporazum predstavlja enega izmed ključnih dosjejev slovenskega predsedovanja na področju razvojnega sodelovanja in bo opredelil partnerstvo EU z državami Afrike, Karibov in Pacifika za naslednjih 20 let. Kot pravno zavezujoča pogodba bo Post-Cotonoujski sporazum temelj političnih, družbenih in gospodarskih odnosov med 106 državami na štirih celinah, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve.

V kratkem pogovoru smo generalnega sekretarja OACPS, gospoda Chikotija, bivšega angolskega zunanjega ministra in angolskega veleposlanika v Bruslju, prosili, da nam na kratko odgovori na naslednja tri vprašanja:

Kakšna so vaša pričakovanja v naslednjih mesecih v zvezi s Post-Cotonoujskim sporazumom?

Kot se zdi, je bilo v Evropski uniji že odločeno, da bo to tako imenovani mešani sporazum. Narediti bo treba potrebne spremembe in nato določiti datum podpisa. Države članice OACP smo predlagale, naj bo to sporazum s Samoe. Moramo imeti slovesnost, ki se je bo udeležilo čim večje število predsednikov oziroma držav vlad, najvišji predstavniki tako iz vrst EU kot iz OACP. Pričakujemo, da se bo to zgodilo v naslednjih nekaj mesecih.

Podnebne spremembe prizadevajo vse. Zato bi bilo treba krepiti lokalne kapacitete, da se lahko spopadejo z njenimi posledicami, kot so migracije. Kakšen bi bil po vašem mnenju najučinkovitejši odgovor na problem migracij?

Migracije so zares velik izziv. Nekateri migranti prihajajo iz držav, ki se soočajo s podnebnimi spremembami. Drugi prihajajo s konfliktnih območij. Čeprav je pomembno, da to upoštevamo, menim, da moramo misliti tudi na to, da se mnogi partnerji soočajo z izzivi glede migracij. Migranti prihajajo v države ali na območja, ki nimajo dovolj sredstev ali kjer že imajo veliko notranje preseljenih ljudi ali drugih migrantov. Zato je pomembno investirati v območja v smislu miru, pa tudi v smislu zagotovitve dostopa do voda in za ustvarjanje novih delovnih mest. S tem migracije ne bi bila edina možna rešitev za probleme, s katerimi se soočajo skupnosti na teh območjih.

Covid-19 je jasno izpostavil mnoge neenakosti v svetu, ki vplivajo na življenjske razmere v mnogih državah. Kako naj v tej luči oblikuje EU sodelovanje z državami OACP?

Pomembno je deliti informacije, pomembno je deliti izkušnje, rešitve. V nekaterih primerih ni bilo zdravil. Mnoge države OACP niso pravočasno dobile cepiv, medtem ko so bili na Severu, v evropskih državah, ljudje že cepljeni. Obstaja pobuda Covax, Južna Afrika bo smela začeti s proizvodnjo cepiv in bo cepiva lahko proizvajala za več držav na afriški celini. A globalno se države OACP še vedno soočajo s pomanjkanjem zdravil.






Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.