Štirideset voditeljev držav članic Afriške unije in 27 voditeljev članic Evropske unije je na vrhu EU-AU sprejelo skupno izjavo z naslovom “6th European Union – African Union Summit: A Joint Vision for 2030“. Z izjavo so se, kot najbližji partnerji in sosedje, ob skupnih izzivih in priložnostih, zavezali k “skupni viziji prenovljenega partnerstva za gradnjo skupne prihodnosti”. Slovenijo je zastopal predsednik vlade Janez Janša, ki je v srečanju s Moussafaki Mahamatom, predsedujočim Komisiji Afriške unije predstavil “močan interes za razvoj dvostranskih odnosov Slovenije z Afriško unijo in afriškimi državami.”
V medijih sta najbolj odzvanjali (ponovna) predstavitev odločitve EU, da v naslednjih sedmih letih za investicije v Afriki nameni 150 milijard EUR ter nesoglasje med partnerjema glede izdelave cepiv na območju Afrike (kjer EU ne podpira začasne sprostitve Sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine TRIPS, kar bi omogočilo izdelavo cepiv na območju Afrike).
Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je ob tem izjavil, da nepripravljenost Evrope do uporabe TRIPS mehanizma šibi partnerstvo. “Dogovor o tem bi partnerstvo okrepil.” Je poudaril.
150 milijard EUR bo namenjenih izgradnji strateške, gospodarske in zdravstvene infrastrukture, ter – kar je zelo pomembno za civilnodružbeno zahtevo, da moramo dati večji poudarek na človekov razvoj – investicije bodo tudi v infrastrukturo za mlade in izobraževanje.
Po mnenju mislišča (kot prevajamo sintagmo “think tank”) ECDPM je bil določen dosežen napredek na področju varnosti in migracij. Voditelji so se dogovorili, za razliko od EU osredotočenosti na mirovne operacije, da naslovijo celoten cikel, skladno s potrebami Afriške unije, ki se osredotoča na posege za preprečevanje konfliktov.
Po drugi strani mnoge EU članice niso dale konkretnih zavez glede realokacije posebnih pravic črpanja sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF), sredstev, ki bi omogočila lažji dostop do sredstev predvsem ranljivim državam.
Med ključnimi vsebinami izjava izpostavlja varnost in blaginjo naših državljanov, varstvo človekovih pravic za vse, enakost spolov in krepitev vloge žensk na vseh področjih življenja, spoštovanje demokratičnih načel, dobro upravljanje in pravno državo, ukrepe za ohranjanje podnebja, okolja in biotske raznovrstnosti, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast, boj proti neenakostim, podporo otrokovim pravicam ter vključevanje žensk, mladih in najbolj ogroženih. Posebej je izpostavljen pomen prehranske varnosti in prehrane, ki je tema leta 2022 v Afriški uniji.
V prihodnjih tednih bomo lahko glede na rezultate razprave, ki je potekala ob robu vrha na Afriško-evropskem tednu, temeljito premislili o tem, kakšno vlogo bi Slovenija lahko ali morala prevzeti. Odsotnost diplomatskih predstavništev na afriški celini, majhna trgovinska izmenjava in nizke številke bilateralnega razvojnega sodelovanja so indikatorji, ki jasno kažejo, da bo potrebno premisliti in revidirati ta del slovenske zunanje, trgovinske in gospodarske politike.
Nenazadnje je bila v senci vrha med Afriško in Evropsko unijo ves čas prisotna Kitajska. Ta je s svojo finančno prisotnostjo v Afriki v zadnjih dvajsetih letih temeljito premešala karte tudi na področju razvojnega sodelovanja. To je trenutek, da “bivši kolonizatorji”, kot je rekel južnoafriški predsednik Ramaphosa pred začetkom vrha, “vrnejo kontinentu”.
Pomemben dosežek vrha, ki kaže na preoblikovanja partnerstva v smeri enakih, je tudi zaveza, da bodo investicije v infrastrukturo usklajene s Programom razvoja infrastrukture za Afriko (PIDA) Afriške unije.
In civilna družba? Voditelji so v izjavi zapisali: “Seznanjeni smo s prispevki mladih, civilne družbe, lokalnih oblasti in zasebnega sektorja v okviru tedna Afrika-Evropa in poslovnega foruma Evropa-Afrika ter spodbujamo vse relevantne deležnike, da si še naprej prizadevajo za naše obnovljeno partnerstvo.”
Albin Keuc