Pred vrhom Afriške in Evropske Unije je Platforma SLOGA v sredo, 16. februarja v ZRC SAZU pripravila pogovor na temo Pogled civilne družbe na partnerstvo enakih. Moderiral ga je novinar Ervin Hladnik Milharčič, govorili pa so Ana Kalin (Forum FER), Max Zimani (Zavod Global), Eyachew Tefera (Inštitut za afriške študije) in Aleksandra Gačić (doktorska študentka in članica strokovnega sveta Platforma SLOGA).
V zvezi z deklaracijo afriško-evropskih civilnodružbenih organizacij pred vrhom EU-AU, ki je bila izhodiščna točka razprave, je Max Zimani, ki je sodeloval v njeni pripravi, ocenil, da je tipična za takšen dogodek, na katerem ni pričakovati, da bo prišlo do sprememb. Poudarjanje partnerstva enakih kaže na to, da takšnega partnerstva še ni, ne na ravne politike ne na ravni civilne družbe. Opozoril je tudi na neupoštevanje afriške Agende 2063, ki je strategija za vse ostale nacionalne programe.
Albin Keuc, direktor platforme SLOGA je uvodoma opozoril, da se z vrhom EU-AU odpirajo različne možnosti sodelovanja civilno-družbenih organizacij, podjetij, lokalnih skupnosti. Njegov prispevek v celoti TU.
Vrh je za nas kot globalne državljane in Afričane je bistvenega pomena, je menil Eyachew Tefera. Odločitve bodo imele vpliv na povečanje ali zmanjšanje neenakosti, na boj proti podnebnim spremembam. Za dobrobit vseh je pomembno, v katero smer bodo šli odnosi med EU in AU. Rabimo trajnostni razvoj, osredotočen na ljudi, ne pa rast GDP in čedalje revnejše ljudi. Toda sprejeta strategija mora biti preverljiva, da jo lahko preverijo civilna družba in akademiki.
Ana Kalin je spomnila na dosežke iz Abidžana leta 2007, ko je bilo jasno postavljeno, da so partnerji tudi civilna družba, podjetja, lokalne oblasti in so se deležniki srečevali na letni ravni. Potem je prišlo do nazadovanja. Po njenem mnenju bi bil zato pravi odgovor na tokratni vrh bojkot, saj civilna družba ni bila vključena v dialog in ni imela nobene besede pri snovanju zaključnega dokumenta vrha. Ne nazadnje še ni jasno, ali bo civilna družba sploh še omenjena v zaključnem dokumentu.
Aleksandri Gačić se zdi v deklaraciji neprimerno vključevanje kolonialne zgodovine. Gre za negativno definicijo z dobrim namenom, ki pa med drugim spregleda resen problem, to je neokolonializem, ki se dogaja tukaj in zdaj na vseh področjih.
V zvezi s pomenim rabe pravilne terminologije je opozorila še, da je že pojem linearnega razvoja sporen: kdo diktira, kaj pomeni biti razvit? Bolj uporaben je pojem podrazvita Afrika, ki pokaže, da se razvoj ne ustvarja v sami Afriki, da ne gre za pomanjkanje virov, ampak gre za globalno nepravičnost. Na primeru covida se je pokazalo, kako se vedno znova ustvarja ta podrazvitost Afrike. Opozorila je še na spregledan problem sodobnega toksičnega kolonializma – izvoz smeti v Afriko.
Razpravljalci so se dotaknili tudi vprašanja izobraževanja, izobraževanja za razvoj, ki je v agendi 2063 posebej izpostavljen (Zimani) oziroma konkretnega izobraževanja kadra, ki bi znal sam upravljati z milijardami, ki jih bo EU namenila Afriki (Milharčič-Hladnik). Zimani je opozoril še ne nekatere druge vidike, ki jasno kažejo, da prioritete še vedno nastajajo v Evropi, ne v Afriki. Da gre za različne perspektive, se jasno vidi na primeru cepiv in migracij. Afričani so prosili, za da bi lahko sami proizvajali cepiva, EU pa ni hotela suspendirati patentov in Afriki raje podarja svoja cepiva. Migracije pa so za Evropo samo varnostno vprašanje, za Afriko je pomembno olajševanje migracij, saj tri četrt migracije poteka znotraj Afrike in je ključna za trgovino med državami.
Civilna družba ima nalogo, da povezuje obe perspektivi in opozarja na razlike, je poudaril.
Ob vprašanju, kakšno vlogo lahko v tem odigra slovenska civilna družba, ob skromnih sredstvih, ki jih država namenja za razvojno sodelovanje, so razpravljalci nanizali nekaj idej:
- Več diplomatske prisotnosti v Afriki (zgolj veleposlaništvo v Kairu in častni konzul v Južni Afriki ne zadoščata).
- Bolj izkoristiti potenciale, ki jih že imamo na terenu: civilnodružbene organizacije in slovenske misijonarje, ki delujejo v Afriki, afriško diasporo pri nas.
- Podpisati sporazum z afriški univerzo ali drugo inštitucijo, nameniti denar za akademske raziskave, za kakšen prevod več iz literature afriških držav.
- Več povezovanja med slovenskimi in afriškimi NVO (npr. organizacije žensk), ne da za to poskrbi država ali en afriško-evropski teden v Bruslju, ampak povsod tam, kjer imajo NVO skupni interes.
- Prvenstveno nameniti denar za globalno učenje, za to, da bi pri nas razumeli, da afriška realnost nima nobene zveze z Jurijem Murijem v Afriki.
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 