Kdo je podnebni migrant? In kako lahko razpravljamo o zapleteni povezavi med podnebno krizo in migracijami na način, ki je koristen za tiste, katerih življenje je zaradi podnebne krize najbolj ogroženo?
V okviru projekta #Climate Of Change je pod okriljem SLOGA, platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, marca izšla spletna publikacija povzetka študij Onkraj panike? v slovenskem jeziku. Raziskavo, ki zajema države Kambodžo, Gvatemalo, Kenijo in Senegal, je izvedla interdisciplinarna raziskovalna skupina Univerze v Bologni, ki je pri študijah primerov upoštevala sociološki, kmetijski in prehranski sistemski pristop ter človeško geografske in pravne vidike v sodelovanju s partnerskimi organizacijami na terenu.
V poročilu so razkrita nekatera dejstva za strašljivimi naslovi o t. i. »podnebnih migrantih« s poudarkom na študijah primerov štirih državah. V teh državah podnebna kriza ne predstavlja grožnje za ljudi v prihodnosti kot za številne evropske države, temveč predstavlja realnost – tukaj in zdaj! Podnebni migranti predstavljajo invazivno grožnjo, ki se v velikem številu seli iz globalnega juga na globalni sever. Mobilnost je močno odvisna od socialnega in ekonomskega kapitala, zaradi česar se veliko, najbolj ranljivih ljudi, ne bo moglo seliti.
Kot kažejo izsledki raziskave, podnebne spremembe povečujejo spremenljivost vremenskih vzorcev ter s tem nepredvidljivost in intenzivnost vremena, kar je še posebej očitno pri nepravilnih vzorcih dežja in s tem povezanimi ekstremnimi dogodki, ki povzročajo počasne ali nenadne podnebne dogodke, kot so suše in hudourniške poplave. Negotovost glede sezonskih padavin vpliva tudi na razpoložljivost in kakovost vode. Problem prilaščanja zemljišč je izpostavljen v vseh štirih državah, vključenih v raziskavo. Vpliv podnebne krize se prepleta z intersekcionalnimi dejavniki: starostjo, invalidnostjo, spolom, pripadnostjo avtohtonemu ali manjšinskemu narodu oziroma nizkimi dohodki. Starost je ključni dejavnik v vseh državah iz študije primerov, ki imajo zelo mlado prebivalstvo. Mladi so tisti, ki nimajo upanja in možnosti. Želijo se preseliti zaradi lastnih ambicij ali zaradi pomoči družini. Podnebne spremembe so preplet revščine, pomanjkanja virov in negotovosti oskrbe s hrano. S pomočjo protirasističnega in intersekcionalnega vidika pri analizi podnebne krize in migracijah so razkrite osnovne zgodovinske vzročnosti in zapletena narava neenakosti oziroma medsebojna povezanost med kapitalističnim ekstraktivnim gospodarstvom, ki prispeva k podnebni krizi in neenakim vplivom na globalni ravni. Po navedbah znanstvenih raziskav ni absolutne povezave med podnebnimi spremembami in migracijami. Okoljski dejavniki povečujejo stopnjo osebne ranljivosti in so prepleteni z drugimi gonilnimi silami.
V skladu z nastajajočimi trendi v sodni praksi bi morale tako posamezne države kot tudi mednarodna skupnost kot celota obravnavati učinke podnebnih sprememb na posameznike s pristopom, ki temelji na človekovih pravicah ter s tem zagotoviti odgovorno in spoštljivo upravljanje migracij v skladu z obstoječimi pravnimi instrumenti za varstvo človekovih pravic.
Pripravila: NT
Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.
