Danes, 17. 11. 2023, je SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč v sklopu projekta Trajnostno.Lokalno.Globalno II v Domu Svobode v Trbovljah odprla drugo (od šestih) potujočo razstavo “Zgodbe pozitivnih sprememb” in ob njej organizirala tudi okroglo mizo na temo migracij videnih iz različnih zornih kotov, in sicer migracija kot osebna izkušnja, kako vidi migracije mednarodna humanitarna delavka, kako lahko slovenska družba pomaga, da bi se migrantke v okolju Trbovelj lažje integrirale ter kako prepričati ljudi, da ne migrirajo iz Trbovlje drugam in ne odnašajo znanj in izkušenj izven matične države, saj jo s tem slabijo.
Tokratni sogovorniki so bili Vesna Lenić Kreže iz Aspire, ki je delila svojo zgodbo o svojem prihodu v Trbovlje, Jana Lampe iz Slovenske karitas, ki je osvetlila nekatere vzroke za migracije in razvojne projekte, s katerimi se poskušajo težave reševati v državah izvora migracij, Lavra Izgoršek iz Društva prijateljev mladine Trbovlje, ki nam je približala pogled migrantk, ki se počutijo odtujeno, nesprejeto in kako jim društvo pomaga pri integraciji v slovensko družbo ter Kristjan Adamlje iz Centra za pravični prehod, ki nam je predstavil prizadevanja za ohranitev ljudi v Zasavju, da ne bi migrirali v tujino, temveč, da bi doma našli primerno zaposlitev, dostojno plačilo in si tu ustvarili družino in dom. Dogodek je povezovala Nataša Novak, vodja komuniciranja na SLOGA platformi.
Sogovorniki okrogle mize so skupaj z občinstvom ugotavljali, da ljudje migriramo iz različnih razlogov. Migriramo vsak dan na delo, v šolo, na športne dejavnosti. S pogovorom smo se tokrat bolj osredotočili na migracije ljudi, ki se odločijo zapustiti svoj dom in oditi v tujino. Skozi zanimiv pogovor smo izvedeli, da ne migrirajo le ljudje iz najnižjih slojev, le tisti, ki bežijo pred nečem, temveč tudi ljudje, ki stremijo k nečemu boljšemu, tudi visoko izobraženi ljudje, umetniki, študenti. Zato je zelo pomembno, da ne mečemo vseh migrantov/tujcev v en koš, saj prihajajo iz različnih okolji, z različnimi znanji in izkušnjami. S selitvijo iz svoje države v drugo odnašajo s seboj svojo kulturo, jezik in znanja, kar slabi državo od koder odhajajo in bogati državo kamor gredo.
Pomembno je, da se vsi migranti zavedamo (saj smo ugotovili, da na neki točki, vsi mi migriramo), da ne glede na to od koder prihajamo, je potrebno obdržati svojo identiteto preko jezika, kulture in vezi, ki jih imamo z matično državo, in hkrati imeti spoštovanje do jezika, kulture, običajev države in naroda kamor migriramo. Integracija v družbo, sprejetje načina vedenja, jezika, običajev in delovanja, kamor smo migrirali ne sme pomeniti izgube identitete, temveč izraz spoštovanja do države in naroda kamor smo migrirali. Različnost kultur in jezikov nas bogati, vendar le, če ta različnost dejansko obstaja in ne nastane konglomerat vsega, kjer se izgubljajo posebnosti posameznih jezikov in kultur.
Za vsako državo je poseben izziv obdržati svoje ljudi. Le z ustvarjanjem sodobnih delovnih mest, s primernim plačilom za dostojno življenje ljudi in družin ter z ustvarjanjem varnega družbenega okolja je možno, ne le prepričati mlade, da ne zapuščajo svojih domov za vedno, temveč tudi privabiti svoje migrante nazaj, kjer bodo lahko s svojimi znanji in izkušnjami obogatili družbo.
Foto: SLOGA
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
