Jutri se bodo predvidoma zaključila pogajanja med pogodbenicami Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Pariškega sporazuma.
Ne vemo še, kakšen bo dokončen izplen srečanja pogodbenic. Razvite države smo se zavezale, da bomo do leta 2020 na leto zbrale nova in dodatna sredstva v višini 100 milijard USD za potrebe držav v razvoju (t. 98). Sprejele smo poziv, da se državam pogodbenicam v razvoju ob upoštevanju potreb tistih, ki so posebej ranljive, v skladu z ustreznimi določbami zagotovijo dolgoročna, povečana, predvidljiva, nova in dodatna finančna sredstva, tehnologijo in krepitev zmogljivosti za izvajanje nujnih, kratko-, srednje- in dolgoročnih prilagoditvenih ukrepov (t. 18).
Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA
Medtem se “najmanj razvite države”, kot jih klasificirajo Združeni narodi, oz. “države z nizkimi dohodki”, kot jih razvršča Svetovna banka, soočajo z mnogimi bitkami. Po definiciji so najmanj razvite države države z nizkimi dohodki, ki se soočajo s hudimi strukturnimi ovirami za trajnostni razvoj. Hkrati so tudi zelo ranljive za gospodarske in okoljske pretrese ter imajo nizko raven človeških virov.
Zemljevid “najmanj razvitih držav” nam razkrije, da jih od skupaj 46 držav leži v Afriki 33, v Aziji 9, 1 v Karibih in 3 v Pacifiku. Če se osredotočimo na Afriko, se danes te države soočajo z naslednjimi dejstvi, ki jih prevzemamo iz prispevka dr. Penny Byrne.
- “Po podatkih Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) bodo povprečne temperature v Afriki naraščale hitreje od svetovnih povprečij in se do leta 2050 povečale za 2,0 °C nad izhodiščno vrednostjo iz sredine 20. stoletja, do konca 21. stoletja pa za 4,0 °C.
- Po podatkih ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA) je bilo leto 2020 v Afriki četrto najtoplejše v zgodovini, saj je bilo celinsko povprečje za 1,17 °C toplejše od povprečja 1910-2000. Ta povprečna temperatura je bila le za 0,25 °C nižja kot leta 2010, ki je bilo najtoplejše afriško leto doslej.
- Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije se je v zadnjih 50 letih v Afriki število zabeleženih nevarnosti, povezanih s podnebjem, povečalo za več kot šestkrat. V državah z nizkimi dohodki, ki nimajo finančne in institucionalne infrastrukture za odzivanje na take nesreče, je škoda pogosto ogromna. Po podatkih UNHCR je na primer ciklon Idai leta 2019 povzročil, da je 1,85 milijona ljudi potrebovalo nujno pomoč, 146 000 ljudi pa je bilo notranje razseljenih, medtem ko so poznejše poplave poškodovale 100 000 domov, uničile 1 milijon hektarjev pridelkov in porušile infrastrukturo v vrednosti 1 milijarde USD.
- Čeprav se je morska gladina na atlantski strani Afrike dvigala razmeroma enakomerno, skoraj na ravni svetovnega povprečja, se na strani Indijskega oceana morska gladina dviguje nadpovprečno hitro, približno 4,1 mm/leto. To predstavlja različne nevarnosti za obalna območja z nizko nadmorsko višino ter biotsko raznovrstne in družbeno-gospodarsko pomembne mangrove ob obali.
Učinki globalnega segrevanja so v Afriki ne le hujši, ampak je ta celina zaradi različnih razlogov tudi posebej ranljiva za njegove posledice.
- Večina afriških gospodarstev z nizkimi dohodki nima dovolj finančnih sredstev za boj proti podnebnim spremembam in prilagajanje nanje. Te pomanjkljivosti je še dodatno povečala kriza covida-19. Čeprav hitro rastejo, so stopnje finančne penetracije v Afriki še vedno razmeroma nizke, kar pomeni, da ob naravnih nesrečah večina revnih ljudi, ki jih prizadenejo posledice, izgubi celoten vir preživetja in nima zavarovalnega kritja za povračilo izgub.
- Kmetijstvo, ki je še posebej izpostavljeno podnebnim spremembam, še vedno predstavlja približno 30 do 40 % celotnega BDP Afrike, medtem ko je približno 80 % prebivalcev celine odvisnih od kmetijstva z nizkimi donosi in deževnico. V raziskavi Afrobarometer iz leta 2019 je polovica afriških kmetov navedla, da so podnebne spremembe “poslabšale” ali “precej poslabšale” pogoje kmetovanja.
- Številna hitro rastoča afriška mesta so občutljiva na dviganje morske gladine. Po enem od poročil se 76 najhitreje rastočih afriških mest sooča z “ekstremnimi” tveganji, povezanimi s podnebjem. Okoli 30 milijonov Afričanov že živi na poplavno ogroženem območju, podnebne spremembe pa zmanjšujejo tudi zdravje obalnih mangrov na celini, ki so ključni blažilniki obalnih vremenskih razmer.
- Globalno segrevanje bo v prihodnjih desetletjih ogrozilo družbeno-gospodarsko stabilnost v nekaterih najbolj ranljivih afriških regijah. Manjša razpoložljivost vode, manjši pridelek hrane in morebitno povečanje migracij med podeželjem in mesti zaradi podnebnih sprememb lahko ogrozijo socialno kohezijo, zlasti v povezavi z gospodarsko krhkostjo in rastjo prebivalstva. Podnebne migracije so vse pogostejše: samo leta 2017 je bilo po ocenah po svetu prisilno razseljenih 68,5 milijona ljudi, od tega jih je bila tretjina prisiljena v selitev zaradi “nenadnih” vremenskih dogodkov.
- Podrobne študije so pokazale, da se bo v Afriki verjetno pojavila vrsta vplivov na zdravje, povezanih z globalnim segrevanjem, ki jih bodo ponovno najbolj občutile revnejše regije.
Ti učinki bodo verjetno postajali vse hujši.”
V nadaljevanju dr. Byrne izpostavi še nekaj dodatnih dejstev. Če bomo želeli doseči podnebne cilje, bo potrebno zavezo 100 milijard USD do 2030 povečati na 750 milijard USD letno; v afriško gospodarstvo je med leti 2016 in 2018 prišlo samo 25 % podnebnih financ (v azijska gospodarstva 43 %) ali, rečeno drugače, 70 % vseh podnebnih sredstev je bilo namenjenih državam s srednjimi prihodki, kamor se večina afriških držav ne uvršča; povečal se je delež kreditov državam v razvoju, z 52 % v letu 2013 na 74 % v letu 2018, medtem ko je delež donacij padel na 20 %.
Spomnimo se na to, ko bomo jutri brali, koliko solidarnosti premoremo v svetu. Zato potrebujemo močan glas, ki bo pravo sporočilo prenesel na ušesa in vest od nas izvoljenih odločevalcev. Ko govorimo o solidarnosti, govorimo o aktivnem državljanstvu.
Albin Keuc
***
Še več komentarjev Albina Keuca:
Komentar: Modra raba mehke moči
Komentar: Brez vode enostavno ne gre!
Komentar: Ohranjanje in širjenje vrednot ali o prihodnosti Evrope
Komentar: Krepitev multilateralizma ali razdeljeni svet
Komentar: Kigali, Rim, Glasgow
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 