KOPER – Okrogla miza o migracijah in končna postaja potujoče razstave “Zgodbe pozitivnih sprememb”

Koper, 20. 12. 2023 – Platforma SLOGA je z odprtjem potujoče razstave “Zgodbe pozitivnih sprememb” v prostorih Univerze na Primorskem in z okroglo mizo na temo migracij zaključila potovanje po Slovenije v letu 2023. Z zanimivimi sogovorniki so opozorili na nevidne migracije, s katerimi se srečujejo domačini, ter z občinstvom vzpostavili dialog o tem, kdo je migrant. Razstavo si bo moč ogledati do 20. januarja 2024.

Na SLOGA, platformi nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč so v sklopu projekta Trajnostno.Lokalno.Globalno II pripravili potujočo razstavo “Zgodbe pozitivnih sprememb”, s katero želijo ozaveščati mlade, širšo in strokovno javnost o slovenskem mednarodnem razvojnem sodelovanja in humanitarni pomoči. Razstava prikazuje projekte in primere dobrih praks slovenskih nevladnih organizacij, s katerimi le-te odgovarjajo na izzive sedanjega časa, z migracijami na čelu. Razstavo si bo moč ogledati do 20. januarja 2024. v Avli Armerije, Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper.

Ob odprtju razstave so organizirali okroglo mizo na temo migracij in pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Sogovorniki na okrogli mizi so bili: Roberta Altin, koordinatorka CIMCS, Univerza v Trstu, Oddelek za humanistiko, dr. Katja Hrobat Virloget, predstojnica Oddelka za Antropologijo in kulturne študije UP FHŠ, dr. Michaël Mrissa, prorektor za internacionalizacijo Univerza na Primorskem in Mirna Buić, Društvo PiNA, Vodja projektov.

Roberta Altin je predstavila antropološki pogled na migracije. Občinstva pa se je najbolj dotaknil realen opis vsakodnevnega življenja s tujci, migranti, predvsem na dejstvo, da čas, ki ga preživimo ob nekom, ki je prišel od drugod in z njim delimo poslovno ali družabno življenje, premaga strah pred neznanim in prinese spoznanje, da imamo ob sebi človeka, osebo, ki nam je v osnovnih življenjskih pogledih podoben.

Dr. Katja Hrobat Virloget je opozorila na nevidne migracije ljudi, ki na svoji poti za boljše življenje prečkajo našo zeleno mejo in za seboj puščajo smeti – po njenem videnju, gre za z antropološkega vidika pomembne sledi, ki nam lahko veliko povedo o ljudeh na teh poteh. Prav tako je izpostavila, da je Primorska, njeni kraji ob meji, že stoletja izpostavljena migracijskim tokovom, ter da sta spomin in travme povezane s tem globoko zakoreninjeni v okoliškem prebivalstvu.

Mirna Buić iz Društva PiNA, se je navezala na dr. Virloget, in poudarila, da ne glede na to, koliko časa je že minilo od prihoda migrantov, delavcev, ki so prišli iz nekdanje Jugoslavije, jih še vedno vidimo kot migrante. Domačini jih še vedno vidijo, kot druge in ne sebi enake. Koliko časa še?

Dr. Michaël Mrissa je predstavil osebno izkušnjo migranta. Poslovno, kot prorektor za internacionalizacijo Univerza na Primorskem, in v svojem osebnem življenju je, kot migrant iz Francije, imel le pozitivne izkušnje, kar kaže tudi na odnos ljudi do kategorizacije migrantov dobri/slabi, primerni in neprimerni migranti. Prav tako je izpostavil, da je po podatkih Statističnega urada Slovenije selitveni prirast v Sloveniji le 0,7%, kar ne bi smelo povzročati občutka ogroženosti s strani migrantov med lokalnim prebivalstvom, vendar je ta kljub temu prisoten.

Okrogla miza se je zaključila z ugotovitvijo, da je strah pred neznanim največja ovira pri sprejemanju drugačnih in drugačnega. Šele, ko bomo ljudje ponotranjili zavedanje, da  smo vsi ljudje na neki točki migranti in tujci v nekem okolju, bomo lahko začeli sprejemati migracije in migrante kot naravni tok življenja.