Vprašanje podnebne pravičnosti je treba vgraditi v vse druge teme, kot so enakost spolov, multikulturalizem, medkulturna senzibilnost, migracijski politike in številne druge, je v razpravi na temo Človeški obrazi podnebnih sprememb: Vplivi podnebnih sprememb na migracije, poudarila Samar Zughool iz Zavoda Povod.

Na dogodku, ki sta ga v četrtek, 10. junija v Mestnem muzeju Ljubljana organizirala Sloga in Focus, društvo za sonaraven razvoj, v okviru Festivala migrantskega filma, so sodelovali še Živa Kavka Gobbo iz društva za sonaraven razvoj Focus, Aljoša Petek, PIC – center za pravno varstvo človekovih pravic in okolja, in Eyachew Tefera, Inštitut za afriške študije.

Pogovor je povezovala novinarka Kristina Božič.

Dogodek je bil organiziran v sklopu dveh velikih evropskih projektov, ki ju sofinancira Evropska komisija v okviru programa DEAR, projekta End Climate Change, Start Climate of Change in projekta Our Food. Our Future.

 

Udeleženci razprave. Foto: Jasna Rajnar Petrović

Udeleženci razprave Foto: Jasna Rajnar Petrović

Uvodoma smo si ogledali dokumentarni film Revolucija 25 % belgijske organizacije Broederlijk Delen, ki sta ga podprla Evropski urad za okolje (EEB) in projekt Climate of Change. Aljoša Petek je komentiral, da bi bili potrebni bolj obsežni filmi z bolj podrobnimi informacijami na to temo, saj o posledicah podnebnih sprememb treba vedeti veliko več in bolj podrobno. Tudi Eyachew Tefera je v razpravi večkrat poudaril pomen izobraževanja, v katerega bi morali uvajati teme razvoja, podnebnih sprememb in podnebnih migracij, saj je znanje največji kapital, Živa Kavka Gobbo pa je k temu dodala, da je ključno združevanja tega znanje z vrednotami in nato pretvorba v akcijo: »Potrebujemo 25 odstotkov takih, ki bodo vrednote pretvoriti v akcijo.«

Samo izobraževanje in aktivacija volivcev lahko privede do trajnostne trajnosti, je dodal Aljoša Petek.

Še nekaj poudarkov iz razprave:

Aljoša Petek:

  • Ljudje, ki želijo biti slišani, so preslišani. Elitizem smo pravno utemeljili in odločevalci imajo možnost, da te glasove preslišijo. Spremembe niso mogoče, dokler odločevalcev ne bomo mogli klicati na odgovornost.

Eyachew Tefera:

  • Dostop do vode je marsikje še vedno velik izziv. Enako dostop do elektrike: Vsak od 120 milijonov Etiopcev si želi dostop do elektrike; gradnjo velikega jezu so sami financirali. Ključno je doseganje ciljev trajnostnega razvoja in to na vseh nivojih.

Živa Kavka Gobbo:

  • V naših pogovorih z mladimi se je izkazalo, da se pri hrani zavedajo ekološkega aspekta (problema embalaže) in njenega pomena za zdravje (biološka pridelava), ne pa tudi denimo problema kršenja delavskih pravic.

Samar Zughool:

  • Vpliv vojne na okolje je velikanski. Prihaja pa do absurda, da celo proizvodnja orožja postaja bolj zelena, da razvijajo energetsko bolj učinkovita in okolju prijaznejša orožja. V letih 2015-2019 je bila Evropska unija drugi največji dobavitelj orožja na svetu, od tega je večina šla v Severno Afriko in na Bližnji Vzhod.

Kristina Božič:

  • Naj bo boj skupen in naj se gradi okolje pravičnosti!

Dostop do vode je veliki podnebni izenačevalec. S preskrbo z vodo nima problem samo Johannesburg, tudi Barcelona ima težave zagotoviti pitno vodo za svoje meščane. Tudi Jezersko je ogroženo. Zavedati se moramo, da se bomo tudi pri nas morali soočati s posledicami podnebnih sprememb.

Albin Keuc, direktor Sloge


Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbeCilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financira Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR).