Vlada Republike Slovenije je v začetku decembra 2021 določila besedilo spremenjene strategije zunanje politike z naslovom Slovenija: varna, uspešna in v svetu spoštovana – zunanja politika Republike Slovenije. Besedilo je posredovala v seznanitev odboru državnega zbora za zunanjo politiko (OZP), ki pa je do danes še ni obravnaval.
Kot so po seji vlade zapisali v Uradu za komuniciranje v sporočilu za javnost, gradivo »predstavlja revizijo oziroma aktualizacijo Strateškega dokumenta zunanje politike Republike Slovenije, ki ga je vlada potrdila julija leta 2015. Tako kot tedanji dokument tudi prenovljena strategija temelji na Deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije (DeZPRS-1), ki jo je Državni zbor sprejel julija 2015. Poleg strokovnih službo Ministrstva za zunanje zadeve so ključno vlogo pri prenovi dokumenta imeli člani Strateškega sveta ministra za zunanje zadeve. Večji posegi v Strateški dokument zunanje politike RS niso bili potrebni, pač pa je bilo predvsem potrebno prenoviti oziroma osvežiti oceno mednarodnega okolja ter upoštevati nove izzive, zlasti s področja kibernetske varnosti, hibridnih groženj ter soočanja z različnimi oblikami kriz, kot je npr. pandemija virusa covida-19.«
Na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči prenova prinaša nekaj spremenjenih poudarkov.
Tako med ključnimi sporočili ostaja zaveza, da bo morala Republika Slovenija okrepiti obseg mednarodnega razvojnega sodelovanja, v skladu z mednarodnimi zavezami – revizija je odnesla pridevnik »znatno«, ki je določal, za koliko bi se moral obseg MRS okrepiti. Govorimo o povečanju uradne razvojne pomoči z 0,16 na 0,33 % bruto nacionalnega dohodka na leto.
Revizija prav tako prinaša dodatne poudarke na področjih krepitve odpornosti EU na sodobne izzive (geopolitične spremembe, konflikti vrednot in interesov, hibridne in kibernetske grožnje, pandemija, podnebne spremembe in naravni viri, dojemanje globalizacije v luči novih strateških tekmecev, nedržavni deležniki, negotovosti in tako naprej).
Novost: enakost moških in žensk
Glede pozicioniranja in delovanja v »prednostnem območju« Evrope, revizija zelo jasno izpostavlja suverenost držav članic, enotnost meril spremljanja spoštovanja načela vladavine prava kot ene izmed temeljnih vrednot, za katere se v EU zavzemamo, poleg človekovega dostojanstva, človekovih pravic, svobode, demokracije in enakosti. Hkrati revizija izpostavlja, da evropski način življenja označujejo »pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in subsidiarnost, socialno-tržno gospodarstvo ter enakosti žensk in moških«. Ob tem je treba omeniti, da strategija zunanje politike iz leta 2015 enakosti spolov, kar je sicer širše od formulacije »enakost žensk in moških«, ni vsebovala.
Izpostavljen pomen in teža strateške avtonomije EU
Revidirana strategija izpostavlja pomen in težo strateške avtonomije EU na vojaškem, obrambnem, gospodarskem, tehnološkem, zdravstvenem in drugih področjih. Dodatno težo pri tem dobiva naslavljanje vzrokov »nelegalnih migracij«, pri čemer je potrebno »tesno sodelovati z državami izvora in drugimi partnerji na regionalni in multilateralni ravni«. Zato bo potrebno »dejavnejše partnersko sodelovanje z južnim sosedstvom Evropske unije«. Slovenija bo poudarjala »potrebo po ustreznem ravnovesju med solidarnostjo in odgovornostjo držav članic, pomen zmanjševanja spodbujevalnih dejavnikov nelegalnih migracij, krepitev učinkovitosti politike vračanja na EU ravni ter učinkovitega varovanja zunanjih meja EU«. Še naprej bo pozorna »na humanitarne razsežnosti vprašanja migracij«.
Glede Zahodnega Balkana, ki je tudi prednostno območje MRS, je izpostavljena potreba po oživljanju stikov s posamezniki in institucijami, »vključno s podeljevanjem štipendij in v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja«.
Natančnejša obravnava geografskih območij
Na globalni ravni je v strategiji zunanje politike prišlo do revizije v obliki natančnejše obravnave posameznih geografskih območij, ki v inačici iz leta 2015 niso bile tako izpostavljene. Izpostavljena je Oceanija/Indo-Pacifik, kar je skladno s premiki na EU ravni, ter delitev Afrike na dve območji: Bližnji vzhod, Zaliv in Severna Afrika ter Podsaharska Afrika, kjer bo diplomacija, poleg podpore iskanju novih trgov, podpirala sodelovanje na področju »človekovih pravic in varnosti, oskrbe z vodo in razminiranja ter s sodelovanjem v EU misijah v regiji«. Okrepljeno bo delovanje diplomacija v povezavi z Latinsko Ameriko.
Dodano “upravljanje migracij”
V podpoglavju o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoč, je revizija izbrisala stavek, po katerem sta MRS in HP izraz »solidarnosti in interesa, saj posledice neenakopravnega in neuravnoteženega razvoja ter kriz ogrožajo mir, varnost in stabilnost v svetu« (2015). Zato pa izpostavi, da »med prednostna tematska področja sodijo splet razvojnih vprašanj, humanitarne pomoči in varnosti«, skladno s prizadevanji EU na tem področju, h katerim dodaja še »upravljanje migracij«.
Za skladnost politik za trajnostni razvoj
Po novem mora mednarodno razvojno sodelovanje temeljiti na načelih skladnosti politik za trajnostni razvoj, s čimer je bila nadomeščena prejšnja dikcija, ki je govorila o »skladnosti politik za razvoj«, kar je zaveza EU že od Maastrichtske pogodbe iz 1992. Ta majhna sprememba ima precejšen potencial, če se jo bo dosledno spoštovalo.
Pomembnih sprememb v poudarkih je še več in jih bomo predstavili v prihodnjih prispevkih.
***
Prilagajanje strateških dokumentov na podlagi rezultatov spremljanja in vrednotenja učinkovitosti in uspešnosti izvajanja ukrepov je normalen in pričakovan del političnega cikla. To še posebej velja za tako pomembno vsebino, kot je strategija zunanje politike. Se pa zastavlja veliko vprašanje, ki ga je pred kratkim že izpostavilo Računsko sodišče ob reviziji izvajanja Strategije razvoja Slovenije 2030: ali je primerno, da takšno prilagajanje in spreminjanje strateških dokumentov poteka v okviru vlade in ne na ravni Državnega zbora? Gre za izjemno pomembno vprašanje delitve oblasti: razmerja med parlamentom in izvršno oblastjo.
Pripravil: Albin Keuc