V okviru projekta Predsedovanja Evropski uniji je platforma SLOGA v sodelovanju z evropsko mrežo CONCORD v četrtek, 14. oktobra, organiziralo mednarodno konferenco o aktualnih trendih in prihodnosti uradne razvojne pomoči (URP) EU in Slovenije v prihodnjih letih. Na konferenci so povabljeni deležniki tako iz vladnega kot nevladnega sektorja ter institucij Evropske unije v treh panelih analizirali količino in kakovost uradne razvojne pomoči EU ter razmislili o potencialih doseganja obveznosti manjših držav članic EU glede uradne razvojne pomoči v luči doseganja ciljev Agende 2030.
Prvi panel: Predstavitev senčnega poročila Aidwatch
Na uvodnem panelu so v razpravi o najnovejšem poročilu Aidwatch sodelovali Erica Gerretsen (v. d. direktorice direktorata INTPA, (zadolžena je »za trajnostne finance, delovna mesta in rast, za gospodarstvo v prid ljudem«, evropski poslanec dr. Milan Brglez, Igor Jukič, generalni direktor Direktorata za multilateralo in razvojno sodelovanje, kot predstavnika nevladnih organizacij iz partnerskih držav pa iz Afrike Elomo Andela (Jeudis de Cotonou) in z Zahodnega Balkana Tanja Hafner Ademi (TACSO).
Ključna sporočila letošnjega AidWatch poročila je predstavil Luca De Fraia, ki je z AidWatch že vseh 17 let. Začel je sicer z dobro novico: uradna razvojna pomoč se je povečala, to je dobro, ker je dokaz, da se lahko poveča. Nato pa je začel nizati manj dobre novice. Na primer:
- če upoštevamo inflacijo, so številke manj impresivne.
- ne le količina uradne razvojne pomoči, pomembna je učinkovitost. In na tem področju je v enem kazalniku stanje rdeče, v drugih oranžno.
- URP ne gre v države, ki jo najbolj potrebujejo, zato je URP na področju odpravljanja neenakosti slabo učinkovita.
In nenazadnje, ob sedanjem trendu rasti dvig deleža URP na obljubljenih 0,7% BND ne bomo dosegli leta 2030, ampak šele leta 2038.
Erica Gerretsen je bila bolj optimistična, češ da so trendi opogumljajoči, še vedno je EU vodilni donor v svetu. Navsezadnje je bilo povečanje URP nominalno 15- odstotno glede ne leto 2019. Raven pomoči se je ohranila, v 17 državah se je občutno povečala – in to v času, ko so bila gospodarstva pod pritiskom pandemije. Samo z URP ne bo mogoče doseči cilje agende 2030, je še poudarila, treba je preučiti, kako doseči kombinacijo zasebnih in javnih sredstev (mixed finances). Menila je tudi, da negativna ocena v AidWatch poročilu o mobilizaciji domačih sredstev ni bila upravičena, češ da je evropska komisija na tem področju v preteklem letu naredila veliko.
Igor Jukič je bil optimističen, da se bo slovenska URP obdržala na isti ravni, da se ne bo skrčila, morda celo povečala. Manjše države lahko zelo pomembno prispevajo k mednarodnemu razvoju, je še poudaril, saj so s svojo zavezanostjo, prizadevanji po tesnejšem sodelovanju in svojimi pozitivnimi izkušnjami lahko zgled partnerskim državam.
Trendi so opogumljajoči, je menila Erica Gerretsen; Unija je še vedno vodilni donor v svetu. Navsezadnje je bilo povečanje URP nominalno 15- odstotno glede ne leto 2019. Raven pomoči se je ohranila, v 17 državah se je občutno povečala – in to v času, ko so bila gospodarstva pod pritiskom pandemije. Samo z URP ne bo mogoče doseči cilje agende 2030, je še poudarila, treba je preučiti, kako doseči kombinacijo zasebnih in javnih sredstev (mixed finances). Menila je tudi, da negativna ocena v AidWatch poročilu o mobilizaciji domačih sredstev ni bila upravičena, češ da je evropska komisija na tem področju v preteklem letu naredila veliko.
Aidwatch prihaja v času, ko se soočamo z novimi izzivi, covidom in podnebnimi spremembami, je ocenil evropski poslanec Milan Brglez. Kot član komisije za okolje vidi jasno povezavo med razvojnim sodelovanjem in podnebnimi spremembami. Poudaril je tudi pomen zaščite staroselcev, to je treba zagotoviti v vseh projektih, prav tako je pomembno ustvarjanje delovnih mest zanje, da bi se laže upirali podnebnim spremembam. Parlament se tudi zaveda ogrožene biotske raznovrstnosti in terja, da je del URP namenja tudi ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Elomo Andela je na primeru afriškega poljedelstva pokazala na manko sedanje razvojne pomoči. Za bolj učinkovito razvojno pomoč je potrebno izhajati od dokazov o tem, kaj je potrebno in učinkovito. Zavzela se je tudi za pristop, utemeljen na spolu: »URP bi si morala bolj prizadevati za ženske.«
Zavzela se je za mešane finance, brez zasebnega sektorja ne bo šlo, se je pridružila temi, ki se jo je dotaknilo več razpravljalcev.
Kasneje je v razpravi Elise Hadman kot predstavnica Evropska komisija, izpostavila pomen sodelovanja z nacionalnimi politikami partnerjev in angažiranje dodatnih sredstev (iz zasebnih virov), da bi lahko dosegli cilje trajnostnega razvoja in poudarila pomen Integrated finances framework (INFF), torej, da bi zabeležili vse različne vrste virov iz tujine in jih nato združili z nacionalnimi razvojnimi strategijami.
Tanja Hafner Ademi je kot dobra poznavalka URP v bodočih državah članicah opozorila, da tretja generacija IPA sicer prinaša na Zahodni Balkan velike denarje, vendar ni nujno, da bo ob tega imela korist civilna družba, saj je velik teh sredstev namenjenih krizni pomoči v boju proti covidu.
Za boljšo URP EU bi bilo po njenem mnenju koristno, če bi se bolje navezala na lokalne pobude, denimo na področju enakosti spolov, pa tudi podnebnih sprememb in boja proti revščini. Še zlasti pa je pomemben dialog, bodoče države članice je treba vključevati v procese EU. Nenazadnje je pomembne koherenca med EU in novimi državami članicami, tudi Sloveniji, za katere je Zahodni Balkan prioritetno območje. Od njih bi lahko za manj denarja dobili več kakovostne podpore, je še menila Hafner Ademi.
Mednarodna konferenca o uradni razvojni pomoči. Moderator prvega panela je bil Seku Conde. Na video povezavi Tanja Hafner Adami. Foto: SLOGA
Drugi panel: Razvojno financiranje v jugovzhodni Evropi
O razmerah na področju razvojnega financiranja v jugovzhodni Evropi so izkušnje Slovaške, treh baltskih držav, Hrvaške in Slovenije primerjali Daniel Kaba, (Ambrela, Slovaška), Inese Vaivare ( Lapas, Latvija), Kristijan Kovačić ( CROSOL, Hrvaška) in Maruša Babnik (Inštitut Ekvilib). Panel je moderirala Nerea Craviotto, Eurodad.
Mednarodna konferenca o uradni razvojni pomoči. Razprava o izkušnjah novih članic EU. Foto: SLOGA
Ravno izmenjava mnenj in izkušenj je po njihovem zelo koristen. Pri na panelu obravnavanih državah je očitno, da se na novem terenu razvojnega sodelovanja še lovijo (Hrvaška, na primer, je šele leta 2011 postala donor URP, pred tem je bila prejemnica). Prav tako so v teh državah nevladne organizacije pogosto na udaru, dolgoročno in strateško zastavljeni projekti manjkajo (Baltik: Vzamemo, kar je na voljo, tisto, kar se že dogaja, ne gledamo na potrebe partnerskih držav), veliko URP gre za multilateralo (na Hrvaškem, ki je leta v URP dosegla 15% BND, pa gre v resnici velik del URP hrvaški diaspori po svetu), manjka strukturiran dialog z vladami in drugimi odločevalci.
Tretji panel: Načrt RS za doseganje 0,33% BND za uradno razvojno pomoč
Tretji panel je moderirala dr. Jana Arbeiter (Fakulteta za družbene vede), razpravljali pa so dr. Maja Bučar (Fakulteta za družbene vede), dr. Robert Kokalj, vodja sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na ministrstvo za zunanje zadeve, Tadej Baškovič, direktor Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, in Max Zimani, Zavod Global.
Dr. Robert Kokalj je uvodoma poudaril, da Slovenija z 0,17% URP v BND med trinajsterico držav članic EU zaseda tretje mesto, kar je po mnenju MZZ solidna osnova. Razmere pa da niso v prid povečanja URP.
Peter Tomažič je pojasnil, da je s stališča nevladnih organizacij enostavno treba sprejeti akcijski načrt in mu nameniti čimveč sredstev. Po izkušnjah Karitasa se je treba v mednarodnih razvojnih projektih odzivati na potrebe ljudi, še zlasti pa te ljudi vključiti v projekt, da ga bodo ponotranjili. Karitas ima na svojih projektih v Afriki zaposlenih 300 Afričanov.
Mednarodna konferenca o uradni razvojni pomoči. Tretji panel, levo direktor Platforme SLOGA Albin Keuc. Foto: SLOGA
Pri pisanju dokumentov – tem vsebinsko ni kaj očitati – smo optimistični, zalomi pa se pri projekciji sredstev, je opozorila dr. Maja Bučar. »Si bomo prizadevali,« je neobvezujoča formulacija. Ključen bo spremenjen odnos politike do razvojnega sodelovanja. URP je orodje zunanje politike, a zdaj ni zavesti, da je lahko URP pomembna naložba v slovensko prihodnost.
K temu je dr. Kokalj komentiral, da se za projekte, ki jih financira MZZ, zadnja leta sredstva višajo. Poleg tega MZZ sofinancira projekte, ki jih nevladne organizacije dobijo na mednarodnih razpisih. Za redni dialog in izmenjava dobrih praks se bo kmalu na prvi seji sestal prenovljeni strokovni svet pri MZZ, v katerem sta tudi predstavnici NVO.
Razprava se je večkrat dotaknila tudi angažmaja zasebnega kapitala oziroma mešanega financiranja (blended finances). Tudi pogoj za partnerstvo, ki ga je Karitas pred kratkim sklenil z MZZ, je bilo sodelovanje s podjetjem, »kar je bil za nas kar velik izziv,« je dejal Tomažič. Za sodelovanje je treba poiskati podjetja, ki so družbeno in ekološko odgovorna.
Peter Tomažič je poudaril še, da je pomemben dolgoročen, stabilen zunanjepolitični fokus, da se ne bi denimo čez noč premaknil z Balkana. Temu je pritrdila tudi Bučarjeva: »Dolgoročne zaveze so pomembne za vse, tako za našo državo, za države prejemnice, nevladne organizacije, nenazadnje tudi za podjetja, ki bi se odločila sodelovati v blended finances.«
Navedla je primer nemške pragmatičnosti, ki razvojno sodelovanje razumejo kot vlaganje v nove trge za nemški izvoz. »Par milijonov evrov pomoči bi lahko imelo multiplikativni učinek,« je menila dr. Bučarjeva.
Tadej Baškovič je na primeru CMRS poudaril pomen krepitve zaupanja financerjev v izvajalske institucije, kar zahteva tudi učinkovitost pomoči in nato promocijo te učinkovitosti.
Vprašanje URP je politično vprašanje, je poudaril Max Zimani. Majhen delež dejanske pomoči v višini 0,14% BND ni posledica pomanjkanja sredstev, ampak stvar političnih prioritet. Nalogo nevladnih organizacij vidi zlasti v tem, da prek globalnega učenja širijo zavest o pomenu URP, promovirajo mednarodno sodelovanje. Globalno učenje vključuje ozaveščanje javnosti, aktivacijo državljanov, prek tega pa lahko dosežemo medije in odločevalce.
Več informacij:
Poročilo Aidwatch 2021
AidWatch 2021 – splošni del (v slovenščini)
AidWatch 2021: Razmere v SLOVENIJI
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
