Podnebje se je v svetovni zgodovini že spremenilo. Toda na današnje drastične spremembe močno vpliva človeška dejavnost. Način našega življenja z agresivnim pridobivanjem virov in rabo fosilnih goriv je velik dejavnik planetarne opustošenja. Na človeški ravni je to globalno gospodarstvo v svojem bistvu globoko neenako, saj temelji na velikih korporacijah in bogatih družbah, ki izkoriščajo vire, življenja in habitate drugih.

Okoljska kriza je družbena kriza.

#ClimateofChange vidi, da je podnebna kriza prepletena s prisilnimi migracijami, ki temeljijo na nepravičnem gospodarskem sistemu. Za zagotovitev pravičnega prehoda na trajnostni sistem, ki deluje za vse, je bistvena udeležba posameznika.

Naše razmere so zelo zapletene in teme so neločljivo povezane med seboj.

Najmanj krivi najbolj trpijo

Pri podnebnih spremembah gre za degradacijo okolja, a to ni celotna zgodba. Na človeški ravni so marginalizirane države in ljudje nesorazmerno prizadeti zaradi strašnih učinkov teh sprememb na njihovo življenje, delo, zdravje, dostop do pravic.

Države in posamezniki, ki najmanj prispevajo k okoljski krizi, so najbolj prizadeti zaradi njenih učinkov.

 Podnebne spremembe utrjujejo globalno nepravičnost

Nekateri Evropejci si morda lahko privoščijo zeleni slog življenja, a celotna družba temelji na ekstremni potrošnji. Če bi vsi ljudje na svetu živeli kot povprečen prebivalec EU, bi za preživetje potrebovali 2,8 planeta! Pri tistih, ki jih prizadenejo podnebne spremembe, sta v nevarnosti njihovo zdravje in premoženje, prikrajšani so za možnosti preživljanja, nepopravljivo so zadolženi in prikrajšani za dostojno življenje v domačem okolju.

Podnebje spodbuja migracije

 Učinki podnebnih sprememb silijo ljudi k selitvi, bodisi znotraj države ali prek meje k sosedom. Manjšina ljudi gre dalje v Evropo. Proti svoji volji bodo morali v obupanem iskanju boljšega življenja zapustiti svoje domove, družino, prijatelje in včasih tudi svoje premoženje.

Izkoriščanje ljudi

 Ljudje, ki so prisiljeni migrirati, pogosto nimajo ustrezne pravne in socialne zaščite. Pogosto morajo sprejeti vsako delo, ki ga lahko dobijo, včasih na račun svobode. Ljudje, ki nimajo dostopa do najosnovnejših človekovih in delavskih pravic, so izpostavljeni izkoriščanju in celo suženjskim pogojem.

 Neenakopraven položaj

Podjetja, ki kot neformalno delovno silo uporabljajo migrante brez dokumentov, s tem dobijo nepravično prednost pred podjetji, ki spoštujejo človekove, ekonomske, socialne in okoljske pravice in svojim delavcem zagotavljajo dostojno plačilo.

Človeški, socialni in ekonomski stroški za vse

Ko začne primanjkovati naravnih virov, dela in storitev, to lahko povzroči nasilje in konflikte, saj ljudje storijo vse za to, da preživijo. Če ljudem preprečijo zapustiti območje brez dela ali hrane, lahko pride do izrednih razmer z ogromnimi človeškimi, socialnimi in ekonomskimi stroški. je Mednarodna skupnost mora nato v urejanje razmer vložiti ogromne količine človeških in finančnih virov.

NAŠ ODGOVOR

Potrebujemo sistem, ki v središče političnih in individualnih odločitev postavlja ekološke in družbene vidike. Podnebna pravičnost za vse je vprašanje pravic. Za pravičen prehod #CofC zahteva od vlad ustrezne zakonske spremembe.

Izraz »pravični prehod« ne opredeljuje samo tega, KAKO bo videti ta novi sistem, temveč tudi, KAKO ga bomo dosegli. Pravični prehod mora zagotavljati, da je v procesu sprememb poskrbljeno za pokritje osnovnih potreb in družbeno blaginjo za vse.

Zaradi tega se #ClimateOfChange zavzema za:

  1. Ohranjanje globalnega segrevanja pod 1,5 ° C z doseganjem podnebne nevtralnosti EU do leta 2040, desetletje pred trenutnim ciljem za leto 2050:

EU mora razogljičiti svoje gospodarstvo s spodbujanjem tehnologij obnovljive energije za nadomestitev fosilnih goriv in z izboljšanjem energetske učinkovitosti v ključnih sektorjih energije, ogrevanja in prometa.

  1. Prehod na družbeno in ekološko pravično gospodarstvo, ki služi družbi in naravi in ​​ne interesom velikih korporacij:

Ta novi ekonomski model mora biti regenerativen, demokratičen, pravičen in skrben. Države, ki najbolj prispevajo k podnebnim spremembam, morajo zagotoviti financiranje škode in izgub najbolj prizadetega prebivalstva s financiranjem mednarodnih mehanizmov in podpiranjem prilagoditvenih ukrepov v prizadetih državah.

        3. Sprejetje politik varnih migracij.

Politike varnih migracij in pravna zaščita ljudi kjerkoli na svetu omogočajo selitev kot prilagoditveno strategijo na okoljsko krizo in uveljavljajo splošno pravico do mobilnosti.

      4. Vključevanje stališč mladih v politično odločanje.

Mladi in prihodnje generacije so med najbolj prizadetimi zaradi podnebnih sprememb, vendar so tudi največji povzročitelji sprememb. #ClimateOfChange želi mlade informirati, opolnomočiti in razširiti kot zagovornike sprememb.

Potrebujemo zavezujoča pravila, da dosežemo podnebno pravičnost za vse – za dobrobit našega planeta in VSEH njegovih prebivalcev!


Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbeCilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financira Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR).