Vojna v Ukrajini sega krepko preko njenih meja. Poleg povzročene prehranske in energetske negotovosti, se učinki prelivajo tudi na finančne trge. Bodo Elmers je za organizacije Brot für die Welt, Misereor in Global Policy Forum Europe pripravil poročilo o učinkih poviševanja obrestnih mer na države globalnega Juga oziroma na razvojno financiranje z naslovom “Preobrat obrestnih mer. Točka preobrata za razvojno financiranje?“.
Od sprejetja Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 je razvojno financiranje potekalo v pogojih nizkih obrestnih mer in visoke likvidnosti na svetovnih finančnih trgih. To se je z nedavnim preobratom v politikah določanja obrestnih mer zelo spremenilo. Poročilo prinaša trenutne trende, analizo posledic za financiranje trajnostnega razvoja v državah globalnega Juga in oblikovana politična priporočila, kako se lahko države globalnega Juga in njihovi finančni partnerji na severu odzovejo na dvig obrestnih mer.
Ameriška centralna banka Federal Reserve od marca 2022 rekordno hitro in v velikih korakih zvišuje ključne obrestne mere. Zlasti države v razvoju so jim morale slediti s še večjimi koraki, da bi ostale privlačne kot naložbene lokacije za nestanovitni kapital in da bi preprečile množične odlive kapitala.
Posledice so ogromne in večplastne. Naraščajoči stroški obresti močno bremenijo proračune držav v razvoju in jemljejo omejena sredstva, potrebna za razvoj in javne dobrine. Beg kapitala in pomanjkanje likvidnosti na svetovnih finančnih trgih pomenita, da države v razvoju težko dostopajo do novega kapitala za naložbe v gospodarski razvoj in družbeno-ekološko preobrazbo ali pa le ob previsokih stroških. Število držav, ki so se znašle v akutni dolžniški krizi, hitro narašča.
Optimalna kombinacija instrumentov razvojnega financiranja se spreminja z višino obrestnih mer. Obrat obrestnih mer spreminja tudi razvojno financiranje. Zahteva temeljno spremembo politike. Ker se obrestne mere zvišujejo, je uporaba zasebnega financiranja pod tržnimi pogoji racionalna in dostopna manjšemu številu držav in za manj namenov. Hkrati postajajo pomembnejši kanali financiranja, kot so domače financiranje iz davčnih prihodkov ali zunanje financiranje iz nepovratnih sredstev uradne razvojne pomoči, saj ti niso odvisni od ravni obrestnih mer.
Obrat v obrestnih merah še poslabšuje humanitarno krizo v državah globalnega Juga, kjer so prebivalstvo močno prizadele številne krize na področju energije, hrane, podnebja in koronavirusov. Kratkoročno lahko mednarodna skupnost globalnemu Jugu zagotovi likvidnost, na primer z novo izdajo posebnih pravic črpanja Mednarodnega denarnega sklada (MDS). V državah v razvoju je treba uvesti tudi svežnje pomoči za zaščito ranljivih skupin, naložbe v trajnostni razvoj pa je treba v težkih razmerah še še naprej povečevati. Pravična in učinkovita obdavčitev, odpis dolga in nepovratna sredstva uradne razvojne pomoči lahko povečajo fiskalni prostor za to.
To stanje vpliva tudi na podnebno fiannciranje, namenjeno predvsem podpori ukrepom prilagajanja in blaženja učinkov podnebnih sprememb. Vse to bo prav tako zelo zaznamovalo srečanje pogodbenic Pariškega sporazuma (COP27), ki bo novembra v Egiptu. Pakistan je že izrazil nujnost odškodovanja najbolj ranljivih držav, ki trpijo učinke podenbnih sprememb. Razvite države so se namreč s Pariškim sporazumom zavezale, da bodo za podnebno financiranje mobilizirale 100 milijard USD na leto.
Na podlagi sporočila za javnost GPFE pripravil. AK
Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.
