Letošnji svetovni dan oceanov, ki ga obeležujemo 8. junija, v ospredje postavlja obuditev skrbi in aktivnosti za ohranjanje in varstvo oceanov. Ti uravnavajo podnebje in so prehranski vir milijonom ljudi, pri čemer pa niso deležni zadostne pozornosti človeštva, opozarjajo pri Združenih narodih (ZN).
Osrednja tema Svetovnega dne oceanov za leto 2023 je: Plimovanje se spreminja (v angleščini Tides are changing), ki nagovarja vse deležnike, da čimbolj aktivno pristopijo k varstvu in ohranjanju oceanov. ZN uporabljajo to temo kot priložnost, da združijo moči z odločevalci, svetovnimi voditelji, znanstveniki, vodstvenimi delavci, domorodnimi skupnostmi, aktivisti in zvezdniki, da bi ocean postavili na prvo mesto in tako zaščitili in obnovili naš skupni ocean ter ustvarili stabilno podnebje.
Oceani pokrivajo več kot 70 odstotkov planeta in predstavljajo vir preživetja človeštva ter vseh drugih organizmov na Zemlji. Proizvedejo vsaj polovico kisika na planetu, zagotavljajo večino biotske raznovrstnosti ter so glavni vir beljakovin za več kot milijardo ljudi po vsem svetu. Prav tako so ključnega pomena za gospodarstvo, saj naj bi bilo do leta 2030 v sektorjih, povezanih z oceani, zaposlenih 40 milijonov ljudi. Kljub zanašanju človeštva na oceane in na vse, kar nam dajejo, pa dobijo v zameno le majhen del pozornosti, opozarjajo pri ZN.
Svetovni dan oceanov je mednarodni dan, ki poteka vsako leto 8. junija. Mednarodni dan podpira uresničevanje svetovnih ciljev trajnostnega razvoja in spodbuja javni interes za zaščito oceana in trajnostnega upravljanja njegovih virov.
Svetovni dan oceanov je namenjen ozaveščanju ljudi o pomembnosti oceanov in poziva k aktivnostim za ohranitev morij. Pogosto rečemo, da so oceani srce našega planeta, zato moramo z oceani ravnati odgovorno. Oceani uravnavajo podnebje, proizvajajo kisik, so vir prehrane in dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam. A žal ljudje s svojim načinom življenja onesnažujemo eno naših najpomembnejši dobrin. Zato nas svetovni dan oceanov spodbuja, da zmanjšamo netrajnostno ravnanje, kot so onesnaženje, zapuščene ribiške mreže, prelov in prilov.
Zadnjih nekaj let se sicer krepi zavedanje, da ima netrajnostno ravnanje družbe z morskimi ekosistemi pomembne negativne posledice na morja. Posledice se kažejo v preobremenjenosti morij z odpadki, podvodnim hrupom, z onesnaževali, upadom gospodarsko pomembnih ribjih populacij in drugih morskih organizmov ter biotske pestrosti. Pomembno grožnjo kakovosti morij predstavljajo tudi podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo na spremembe v dinamiki procesov morskih ekosistemov.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je konec leta 2022 sprejelo Uredbo o načrtu upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2022-2027 in nadgradilo ukrepe za varstvo in trajnostno upravljanje morja iz preteklega obdobja (2016-2021). Vizija Načrta upravljana z morskim okoljem za obdobje 2022-2027 je, da se z ukrepi, ki so pripravljeni z upoštevanjem ekosistemskega pristopa, zagotovi čisto, zdravo, biotsko raznoliko morsko okolje, ki je produktivno in bo ob trajnostni rabi zagotavljalo ekosistemske storitve morja.
Pripravila: PV
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
