26. januarja od leta 1975 posvečamo okolju in podnebnim spremembam – obeležujemo namreč svetovni dan izobraževanja o okolju. Njegov cilj je prepoznati okoljska vprašanja na svetovni in lokalni ravni ter dvigniti stopnjo ozaveščenosti o potrebi ohranjanja in varovanja okolja ter ublažiti različne posledice podnebnih sprememb.Pomembno je razumeti vzroke in posledice podnebnih sprememb in se zavedati pomena trajnostnega razvoja in ekonomije blaginje, pri kateri zadovoljimo sedanje potrebe ljudi in ne ogrožamo prihodnje generacije. Moramo se zavedati, da varovanje našega okolja in planeta pomeni zagotavljanje našega lastnega preživetja.
Na današnje spremembe, ki smo jim priča, v največji meri vpliva človeška dejavnost. Naše potrebe vodijo v agresivno pridobivanje virov in rabo fosilnih goriv, kar pa je velik dejavnik opustošenja. V svojem je globalno gospodarstvo, v katerem živimo, globoko neenako, saj temelji na bogatih družbah, ki izkoriščajo vire, življenja in habitate. Vidimo tudi, da je podnebna kriza močno prepletena s prisilnimi migracijami.
Podnebne spremembe silijo ljudi k selitvi, bodisi znotraj držav ali prek meja. Kako se to odraža v Gvatemali in Senegalu, partnerskih državah projekta in konzorcija Climate of Change?
GVATEMALA
»Vidim, da je agroindustrija vse uničila. Najprej je izsušila reke, podtalnico, izkrčila gozdove in degradirala močvirja mangrovih dreves. S tem je vplivala na filtracijo vode in slana voda vedno bolj pogosto poplavlja, saj uničenje mangrovega gozda povzroča več suš.«
Flavio, zagovornik človekovih pravic, Prodessa, Guatemala City
Gvatemala se sooča s hudim pomanjkanjem pitne vode, ki ga oblast in lokalni organi ne uspejo rešiti zaradi neustreznega ukrepanja. Nasprotno, podeljevanje licenc in dovoljenj (velikim) podjetjem za izkoriščanje naravnih virov ter zemljišč se nadaljuje. Situacijo poslabšujeta problem z odpadki in nenadzorovana urbanizacija, ki onemogoča pravilno odvajanje vode.
Zaradi tega se mnogi v državi odseljujejo ali pa se želijo odseliti zaradi pomanjkanja priložnosti. Ključna oblika migracije je sezonsko migriranje, glavni razlogi za odseljevanje pa so pomanjkanje priložnosti in dela, širjenja nasilja in revščine.
SENEGAL
»Naš problem je, da v morju ni več ribjega staleža. Razlog je v tem, da je bilo morje prodano. To pojasnjuje, zakaj se moški odpravljajo s čolni na pot v Evropo. To je njihova edina možnost, saj je morje popolnoma uničeno«.
Ndaye, Rufisque, Dakar
Raziskava, ki jo v okviru projekta Climate of Change, opravljajo raziskovalci Univerze v Bologni kaže, da podnebna kriza vpliva na zgodovinske vzorce mobilnosti v državi. Opaziti je veliko odhajanja s podeželja v mesta zaradi sprememb v režimu padavin, širjenja puščav in pomanjkanja naložb v nove tehnologije, zaradi česar prihaja do uničevanja virov preživljanja.
Ribiška industrija je eden glavnih virov preživljanja na obalnih območjih, kot sta Dakar in Saint-Louis. Od ribiške industrije je odvisen večji segment prebivalstva, saj tudi številne ženske delajo v industriji, na primer v predelavi in prodaji rib. Ribiška industrija je zaradi spreminjajočih se vodnih tokov opustošena. Ti so posledica podnebnih sprememb in onesnaževanja vode, ki zmanjšuje biotsko raznovrstnost. Dodatni problem je prilaščanje oceanov – zahodnoafriške staleže rib namreč izčrpavajo države Evropske unije in druge države, ki imajo s Senegalom podpisane ribolovne sporazume.
Zaradi vizumskega sistema so redni kanali za selitev zelo omejeni, zato se mnogi odpravijo na nevarno pot na pirogah (majhnih lesenih čolnih) čez Atlantik v Španijo.
Projekt Climate of Change, katerega partner v Sloveniji je Platforma SLOGA, v ospredje postavlja izobraževanje in dvig ozaveščenosti ter kritičnega razumevanja migracij, ki jih spodbujajo podnebne spremembe. Naš cilj je zgraditi boljšo prihodnost za podnebne migrante in mlade. Pridruži se gibanju in podpiši Climate of Change peticijo.
Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.
