Ana Kalin je zaposlena v Forumu za enakopraven razvoj kot vodja projektov in raziskovalka. Je strokovnjakinja s področja enakosti spolov, razvojnega sodelovanja in migracij.
Podnebne spremembe so eden večjih globalnih izzivov. Obenem je vsepovsod po svetu prisotna neenakost med spoloma, ponekod v večji meri kot drugod. Kako pa se ti dve pomembni temi prepletata? Kako podnebne spremembe vplivajo na ženske in dekleta in zakaj je enakost spolov ključnega pomena za podnebne ukrepe?
Podnebne spremembe ne poznajo meja, niti spolnih identitet. Vplivajo na vse nas ne glede na spol, starost, »raso« ali socialno-ekonomski status. Vendar pa so nekatere skupine ljudi bolj ranljive kot druge. Ženske in dekleta v revnejših državah se pogosto soočajo z večjimi tveganji zaradi podnebnih sprememb, saj so odvisne od naravnih virov za preživetje, vključno z vodo in hrano. Različni spoli imajo tudi različne vloge in odnose do okolja. Ženske po svetu pogosto prevzemajo večji del bremena skrbi za družino in gospodinjstvo, kar jih naredi bolj dovzetne za vplive podnebnih sprememb.
V zadnjih dveh desetletjih se je število naravnih nesreč, kot posledica podnebnih sprememb, močno povečalo, najpogosteje pridejo v obliki požarov, suš ali poplav. Forum za enakopraven razvoj (FER) ob podpori Ministrstva za zunanje in evropske zadeve izvaja projekt v Albaniji, kjer si skupaj z lokalno partnersko organizacijo Observatory for Children and Youth Rights zastavljamo vprašanje, ali podnebne spremembe na enak način vplivajo na žensko in moško prebivalstvo v Albaniji.
S tem namenom je bila izvedena Raziskava o vključevanju vidika spola v napore za boj proti podnebnim spremembam v Albaniji. Čeprav je pogostost naravnih nesreč manjša kot v Evropski uniji, so njihove posledice večje tako kar se tiče padca BDP, ki je skoraj dvakrat večji v Albaniji v primerjavi z EU, kot tudi števila prizadetega prebivalstva. Analiza je pokazala, da Albanija ob približevanju EU svojo zakonodajo in politike prilagaja zahtevanim standardom, a da so v realnosti raziskave o podnebnih spremembah, okoljskem upravljanju in energetski revščini še v povojih, financiranje za boj proti podnebnim spremembam pa je znatno preskromno. Prav tako se je pokazalo, da posledice podnebnih sprememb ne prizadenejo vseh enako, temveč se razlikujejo glede na spol in socialno-ekonomski položaj. Ženske, katerih ranljivost izvira iz družbeno-zgodovinskih neenakosti, imajo tudi v boju s posledicami podnebnih sprememb manjši dostop do virov in priložnosti.
Skladno z mednarodnimi raziskavami se je z našo raziskavo potrdilo, da je tudi v Albaniji dojemanje nujnosti in zavedanje posledic vpliva podnebnih sprememb večje med ženskami kot med moškimi. Ženske se počutijo bolj prizadete zaradi podnebnih sprememb in tako v vsakodnevnem življenju sprejemajo odločitve za zmanjšanje vpliva na okolje. Raziskava tudi potrjuje, da podnebne spremembe bolj vplivajo na ranljive dele prebivalstva, med drugim tudi ženske, pri čemer so moški kot vpliv na njihova življenja omenjali predvsem v obliki denarja in premoženja, so ženske vpliv podnebnih sprememb videle predvsem na področju kmetijstva in s tem povezane prehrane.
Ženske so v večji meri izrazile dojemanje vpliva podnebnih sprememb, a istočasno so v manjši meri kot moški znale identificirati, če so prav podnebne spremembe tiste, ki so botrovale temu vplivu. Skladno z intersekcionalno analizo v raziskavi je moč to razhajanje obrazložiti s presečnim vplivom podnebnih sprememb in ekonomsko-socialnega položaja žensk v albanski družbi, ki se med seboj multiplicirata in krepita posledice na življenja žensk. Raziskava zato poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo naslavljali in odpravljali poglabljanje socialno-ekonomskih in spolnih neenakosti zaradi podnebnih sprememb. Med drugim to vključuje okrepljeno ozaveščanje o okoljski degradaciji in podnebnih sprememb, okrepitev zdravstvenih storitev in spodbujanje enakosti spolov in uravnotežene politične zastopanosti.
Zanimivo je, da se skrb za okolje neredko enači s skrbstvenimi opravili, ki skladno s tradicionalnimi spolnimi vlogami pritiče ženskam. Raziskave kažejo, da to vpliva na pogled moških na varstvo okolja, ki naj ne bi bilo dovolj »možato«, zaradi česar v manjši meri kot ženske reciklirajo, bolj smetijo in imajo večji ogljični odtis. Ne le v Albaniji, tudi v Sloveniji in širše po svetu, saj enakosti spolov nismo dosegli nikjer na svetu. A ker so neenakosti v Evropi manjše kot drugod po svetu, jih za razliko od držav Globalnega Juga povečini obravnavamo kot spolno nevtralne. Jasen pokazatelj, da je učenje vedno dvostranski proces, izmenjava znanj pa mora potekati v vse smeri.
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Ne glede na vse
Dom je začetek potovanja: Kako trajnostni turizem in odgovorno potrošniško vedenje oblikujeta prihodnost turizma
Ali postajamo modrejši? Raziskovanje naše zmožnosti za odpiranje in ohranjanje prostora kot izobraževalci v globalnem učenju
Povezanost podnebnih sprememb in njihovemu vplivu na povečano število migracij v zadnjih letih
Rešitve za globalne izzive vedno iščemo v domačem okolju