Podnebne spremembe

Poziv Petersberškemu podnebnemu dialogu: Zagotovite sredstva za najranljivejše!

Platforma Sloga je pred srečanjem Petersberškega podnebnega dialoga, ki  bo 6. in 7. maja, naslovila na ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka pismo. V njem je med drugim poudarjeno, da je Petersberški podnebni dialog pravi trenutek, da se države z najvišjimi dohodki oz. države globalnega severa posvetijo oblikovanju konkretnih dejanj za uresničitev cilja zagotavljanja 100 milijard ameriških dolarjev za podnebno financiranje. Izpostavljajo pet vsebinskih sklopov, ki bi jih bilo potrebno izpostaviti na srečanju. Pismo s podobno vsebino je organizacija EURODAD naslovila na nemško kanclerko Angelo Merkel, britanskega premiera Borisa Johnsona, škotsko premierko Nicolo Sturgeon ter predsednika COP26 Aloka Sharmo. 

Pismo objavljamo v celoti:

Spoštovani gospod mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor,

pišemo vam na predvečer pomembnega srečanja letošnjega Petersberškega podnebnega dialoga. Z vami želimo podeliti svoj pogled na zagotavljanje finančnih sredstev za močnejšo podporo prizadevanjem najranljivejših skupnosti na globalni ravni za soočenje s posledicami podnebnih sprememb s ciljem bolj trajnostnega in uravnoteženega razvoja. Pandemija covid-19 je samo še dodatno razgalila neenakosti in ranljivosti ter soodvisnosti sodobnega sveta, tudi v boju z vzroki in posledicami podnebnih sprememb.

Ob tej priložnosti pozdravljamo pripravljenost britanskega predsedovanja novembrskemu srečanju pogodbenic Pariškega sporazuma in Okvirne konvencije o podnebnih spremembah (COP26) v Glasgowu, da na Petersberškem podnebnem dialogu predstavi zamisel o posebnem delovnem telesu za zagotavljanje večjega dostopa do podnebnih sredstev. A kot ugotavljamo, bi bilo na srečanju potrebno nasloviti še druge zaskrbljujoče trende. Gotovo je ena od tem razkorak med potrebami ranljivih skupnosti, predvsem skupine držav z najnižjimi dohodki, in dejansko porabo sredstev. Temu bi morali dodati  problematiko oblike financiranja odzivanja, ki je v obliki kreditov, ter razpravo o škodah in izgubah zaradi podnebnih sprememb.

Petersberški podnebni dialog je zato pravi trenutek, da se države z najvišjimi dohodki oz. države globalnega severa posvetijo oblikovanju konkretnim dejanjem za uresničitev cilja zagotavljanja 100 milijard ameriških dolarjev za podnebno financiranje.

Zato vas ob tej priložnosti naprošamo, da na srečanju naslovite spodnje vsebine, ki gradijo na pismu organizacije EURODAD, ki smo ga te dni skupaj naslovili na gospo Angelo Merkel, gospoda Borisa Johnsona, gospo Nicolo Sturgeon ter gospoda Aloka Sharmo.

  1. Strateško načrtovanje podnebnega financiranja mora biti demokratično in vključujoče na način, da bodo podnebno najbolj ranljive države opolnomočene pri oblikovanju strategij, prilagojenih njihovim razmeram in lokalnim potrebam za krepitev njihovih gospodarstev. S tem se zasleduje in udejanja cilj enakopravnega in vključujočega trajnostnega razvoja.
  1. Podnebno financiranje iz javnih sredstev mora biti prednostno v obliki nepovratnih sredstev oz. donacij. Podnebno ranljive države so glede na svoje zmogljivosti koriščenja kreditov dosegle točko preloma. Krediti povečujejo izpostavljenost in ranljivost države, kar znižuje njihove zmožnosti za prilagajanje ter naslavljanje izgub in škod ali investiranje v javne storitve in socialno varnost. Izogniti se moramo neskončnemu krogu med naraščanjem dolga zaradi učinkov podnebja, ki vodi h krepitvi podnebne ranljivosti zaradi povečanja dolga.
  1. Za zmanjševanje dolga je potreben boljši dostop do podnebnega financiranja. Oprostitev dolga bi ranljivim državam omogočila nujno ukrepanje in realokacijo finančnih virov. A to brez boljšega dostopa do podnebnega financiranja ne bo zadostovalo za pokrivanje razkoraka med sredstvi za blaženje podnebnih razmer in sredstvi za prilagajanje ter zmanjšanje izgub in škod.
  1. Več sredstev je potrebno nameniti prilagajanju in nastajajočim izgubam ter škodam. 72 % javnih in zasebnih virov podnebnega financiranja je po podatkih OECD namenjenih blaženju posledic podnebnih sprememb.
  1. Podnebno financiranje mora biti odzivno na spol. Nujne so analize dostopnosti financiranja in družbenih interesov glede različnost potreb ter razmerij moči glede na spol. Brez njih bo težko zagotoviti podporo ženskam in dekletom, ki jih podnebne spremembe prizadenejo na različne načine, pogosto nesorazmerno, in ki so velikokrat jedrne izvajalke lokalnih, skupnostnih ukrepov. Primerno morajo biti prilagojeni tudi vključujoči procesi odločanja.

Spoštovani gospod minister,

Upamo, da vam bo teh pet točk v pomoč pri pogovorih na Petersberškem podnebnem dialogu, od katerega pričakujemo, da bo prispeval h krepitvi podnebnega financiranja predvsem v luči dostopnosti teh sredstev državam z najnižjimi dohodki.

Z veseljem bi vam te točke in pomen podnebnega financiranja v luči mednarodnega razvojnega sodelovanja predstavili na srečanju z vami in vašimi sodelavci še pred majskimi in junijskimi sestanki delovnih teles v procesu priprav podnebne konference.

Z odličnim spoštovanjem,

Albin Keuc

direktor


Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

EU PP: logotip eu pp, mju in eu