Mednarodna organizacija dela (ILO) je v svojem poročilu “A Quantum Leap for Gender Equality: For a Better Future of Work for All” o z delom povezanimi neenakostmi med spoli poudarila, da so, kljub temu, da v zadnjih 20 letih ni bilo tako velikih sprememb, rešitve na dlani. Leta 2018 je bilo za ženske še vedno za 26 odstotkov manj verjetno, da bodo zaposlene, kot za moške. Ključen pomen ima pri zmanjševanju neenakosti naslavljanje neplačanega skrbstvenega dela.
Kljub temu, da so ženske manj zaposlene in da se je razlika med zaposlenostjo moških in žensk v 27 letih zmanjšala za manj kot 2 %, po podatkih globalnega poročila iz leta 2017, okrog 70 % žensk raje opravlja plačano delo, kot ostaja doma in podobno se strinjajo tudi moški.
Med letoma 2005 in 2015 se je razlika med zaposlenostjo žensk, ki imajo otroke, mlajše od 6 let in tistimi, ki jih nimajo, bistveno povečala – za 38 odstotkov večji je delež zaposlenih žensk brez otrok. Hkrati so ženske še vedno premalo reprezentirane na vodstvenih položajih, kar se je v zadnjih 30 letih zalo malo spreminjalo. Manj kot tretjina direktoric je žensk, kljub temu da so zelo verjetno boljše izobražene od njihovih moških kolegov. Poročilo kaže, da izobrazba ni razlog za nižje deleže zaposlenosti in nižje plače ženske, temveč, da se izobraževanje moškim bolj obrestuje kot ženskam.
Obstaja tudi razlika med materami na vodstvenih položajih: samo 25 % direktoric z otroki, mlajšimi od 6 let, je žensk. Za direktorice brez majhnih otrok pa je ta delež 31-odstoten.
Plačana vrzel med plačami moških in žensk globalno ostaja pri 20 odstotkih. Matere so za svoje materinstvo pri plačah in širše na področju dela »kaznovane«, medtem ko očetje lahko pričakujejo še pribitke in olajšave.
»Enakost pri zaposlitvi ovirajo številni faktorji, vendar ima najpomembnejšo vlogo skrbstveno delo.« je povedala Manuela Tomei, direktorica oddelka za delovne razmere in enakost pri ILO. »V zadnjih 20 letih se je količina neplačanega skrbstvenega dela in gospodinjskega dela, ki ga opravijo ženske, komaj kaj spremenila, moški pa so takega dela opravili komaj 8 minut na dan več kot prej. Ob takem tempu bo potrebno, da dosežemo enakost pri porabi časa za neplačano skrbstveno delo, počakati kar 200 let.«
Poročilo izpostavlja zakone in prakse, ki spreminjajo te dinamike, za bolj enakomerno deljenje skrbstvenega dela znotraj družine ter med družino in državo. »Ko moški opravljajo neplačano skrbstveno delo bolj enakomerno, je več žensk na vodstvenih položajih,« je dodala Tomei, da bi poudarila vlogo moških za ustvarjanje bolj enakega položaja pri delu.
»Prihodnost dela s socialno pravičnostjo lahko dosežemo smo, če pospešimo akcije za izboljšanje napredka pri enakosti spolov pri delu. Vemo, kaj moramo storiti,« je povedal generalni direktor ILO Guy Ryder. »Implementirani moramo transformativno agendo, ki bo vključevala izvajanje zakonov in predpisov – mogoče moramo celo ponovno pregledati te zakone in predpise – skupaj z investiranjem v storitve, ki bodo ženskam omogočile enake pogoje, kot so skrbstvene in socialne storitve, in fleksibilnejši pristopi k delovnim urnikom in karieram. Hkrati obstaja pomemben izziv odnosa do vstopanja žensk v delovno silo in njihovega mesta v njej.«
Več o poročilu in prihodnosti dela v povezavi z enakostjo spolov lahko preberete tukaj.
Vir: ILO