S temi besedami je letošnja glavna govorka dr. Sarah Walker, podoktorska raziskovalka na Univerzi v Bologni nagovorila prisotne, na 8. nacionalni konferenci globalnega učenja, ki jo je pripravila članica SLOGA Društvo Humanitas in je potekala 8. novembra v Ljubljani.
Letošnja nacionalna konferenca globalnega učenja se je med drugim osredotočila na povezavo med podnebnimi spremembami in migracijami ter na vpetost podnebnih migracij v obstoječe globalne neenakosti. Dogodek je otvorila dr. Barbara Vodopivec, vodja Društva Humanitas, ki je v uvodnem nagovoru povedala, da do podnebnih migracij prihaja tako v bogatih kot v revnih državah, a revščina pomembno vpliva na ranljivost ljudi, s tem pa tudi na njihovo zmožnost prilagajanja na posledice podnebne krize. “Podnebne spremembe namreč niso zgolj naravne katastrofe – močno so vpete tudi v družbeno-politična in ekonomska razmerja.” Poudarila je še, da mora biti tema podnebnih migracij v izobraževanju naslovljena na razumljiv in jasen način, a tudi tako, da ljudje ob tem ne bodo doživljali stiske, zaskrbljenosti in apatije.
Namen konference je bil poglobiti razumevanje podnebnih migracij, hkrati pa raziskovati načine, kako te kompleksne teme naslavljati v formalnem in neformalnem izobraževanju ter jih približati mladim. Udeleženci so se zato v drugem delu konference udeležili delavnic, na katerih so spoznali nekaj metod, ki jih bodo lahko uporabili pri poučevanju. Dr. Sarah Walker je predstavila metodo podnebnih dnevnikov, učno orodje za razpravo o medsebojno povezanih pravicah: pravice do mobilnosti, pravice do življenja v zdravem okolju in neenakega dostopa do teh pravic po vsem svetu. Darja Sekula Krstič in dr. Ana Kalin iz Foruma za enakopraven razvoj sta udeležence seznanili s kartami, ki na zabaven in poučen način spodbujajo k razmisleku o podnebnih spremembah in z njimi povezanih selitvah. Melinda Tamás in Angelika Derfler iz avstrijske nevladne organizacije Südwind pa sta na interaktiven način izpostavili različne poglede na podnebno pravičnost in prikazali globalne posledice podnebne krize – vključno s podnebnimi migracijami.
Glavna govorka na konferenci dr. Sarah Walker, ki pri svojem delu preučuje presečišča migracij, rase, spola in državljanstva, je poudarila, da so obstoječi javni diskurzi o podnebnih selitvah velikokrat napačni, saj ne držijo pogosto navajane številke o masovnih selitvah prebivalcev globalnega juga na globalni sever. Večina podnebnih migracij je namreč kratkotrajnih in notranjih – ljudje se selijo znotraj svoje države oziroma regije. Izpostavila je tudi, da je narativ o podnebnih migracijah pogosto zgolj izgovor za militarizacijo meja na globalnem severu: “Države, ki povzročajo največ izpustov, so ravno tiste države, ki za branjenje svojih meja namenjajo dvakrat več finančnih sredstev kot za podnebne finance.”
Foto: SLOGA
Foto: SLOGA
Ravno o tem, da se podnebne migracije danes že dogajajo, pa govori knjižica Nekoč je bil dom, ki je plod »terenskega dela« v spletnem okolju: s pomočjo spletnih povezav, telefonskih klicev ter pogovorov in spletnih video klepetalnic so se spoznavali ljudje z vseh koncev sveta: od zelo oddaljenega Čila, Kolumbije in Bolivije do Mjanmara in Filipinov, od Ugande, Irana in Palestine pa vse do Španije, Avstrije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije.
V zaključnem delu konference je Društvo Humanitas predstavilo natečaj Onkraj mehurčka – natečaj za naj učitelja oz. učiteljico globalnega učenja 2023. Natečaj je namenjen prepoznavanju pomembne vloge, ki jo imajo učitelji pri spodbujanju mladih, da postanejo aktivni državljani in po svojih močeh prispevajo k oblikovanju bolj pravične, odprte in trajnostne družbe.
Letošnje nagrajenke natečaja Onkraj mehurčka za naj učitelja oz. učiteljico globalnega učenja 2023 so: Lorena Štemberger z Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran (1. nagrada), Jerneja Seibert z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (2. nagrada) in Mojca Janžekovič z Osnovne šole Toma Brejca Kamnik (3. nagrada).
Vir: Društvo Humanitas
Projekt Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II, skupaj s partnerji, izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
