Evropska raziskava #ClimateOfChange, v kateri je sodelovalo več kot 22.000 mladih iz 23 evropskih držav, je pokazala, da so za mlade med 15 in 35 letom v Sloveniji podnebne spremembe poleg onesnaževanja okolja in revščine največja težava, s katero se spoprijemamo v svetu. Vendar je mladih, ki so zelo ali izjemno zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, manj (36 %) v primerjavi z njihovimi evropskimi vrstniki (46 %).

Več kot tri četrtine mladih v Sloveniji, 76 %, je pripravljenih ukrepati v zvezi s podnebnimi spremembami, ki povzročajo tudi podnebne migracije. S svojimi dejanji bi bili pripravljeni spodbujati svojo okolico k ukrepanju za reševanje podnebnih sprememb in podnebnih migracij. Mladi so tudi prepričani, da za ukrepanje proti podnebnim spremembam največjo odgovornost nosijo podjetja in industrija (55 %), Evropska unija (44 %), nacionalne vlade (42 %) ter tudi oni sami (33 %). A hkrati raziskava ugotavlja, da so mladi v Sloveniji slabše ozaveščeni o podnebnih migracijah v primerjavi z evropskim povprečjem. Polovica (51 %) jih meni, da bi morale odgovornost za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb nositi tako bogate kot revne države, odgovornost bogatih držav pa izpostavlja 37 % mladih (v primerjavi s 43 % evropskega povprečja).

Kako izsledke raziskave komentirajo nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s to problematiko? Zbrali smo nekaj odzivov.

Mladi v Sloveniji se zavedajo, da naš razvojni model ni trajnosten. A poznavanje problematike podnebnih in okoljskih migracij še zdaleč ni na zadovoljivi ravni. Kot kažejo sorodne raziskave, so mladi v veliki meri pasivni prejemniki informacij. Zavedajo se ključne odgovornosti odločevalcev in tudi lastne odgovornosti za spreminjanje sistema v smeri dostojnega življenja v okviru enega planeta. A le redko spreminjajo svoje navade. Na področju osveščanja o problematiki migracij, ki so posledica okoljskih sprememb, bo treba narediti še veliko. Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj

»Mladi v Sloveniji na prvo in drugo mesto po resnosti grožnje svetu postavljajo okoljsko degradacijo in revščino, oboje pa je neločljivo povezano s podnebnimi spremembami, zato ne bi mogli trditi, da se ne zavedajo resnosti posledic podnebnih sprememb. To potrjuje tudi visok odstotek mladih, ki so pri nas kritični do gospodarskega sistema, za katerega vemo, da je vzrok in motor pospeševanja ne le okoljske, pač pa tudi družbene nepravičnosti. Kar bode v oči, je odsotnost občutka potrebe po globalni pravičnosti. K temu pa zagotovo lahko prispeva tudi bolj ozaveščen izobraževalni sistem, ki vključuje globalno dimenzijo svetovnih izzivov in se zaveda pomena globalnega učenja, empatije ter vrednot solidarnosti in enakopravnosti.«  Manca Šetinc Vernik, Humanitas

Ker mladi pravijo, da o podnebnih spremembah in migracijah največ izvedo s televizije, to pomeni, da o teh temah mediji govorijo le takrat, ko pride do ekstremnih katastrof, ki aktivirajo ves svet k humanitarni pomoči. V Slovenijo tudi nismo sprejeli razseljenih ljudi zaradi podnebnih katastrof, zato si si ob številki 18,8 milijonov beguncev v letu 2017 težje predstavljamo, da se bo ob neukrepanju število večalo in da bomo prišli do točke, ko bo tudi Slovenija začela sprejemati podnebne migrante. Tanja Leskovar, Inštitut za afriške študije

»Globalno učenje je bistvenega pomena za ozaveščanje o podnebnih spremembah in podnebnih migracijah. Raziskava kaže, da se večina slovenskih mladih zaveda vpliva podnebnih sprememb na socialno-ekonomske neenakosti. Vendar pa raziskava tudi kaže na potrebo po ozaveščanju o človekovih pravicah, o tem, da ima vsak človek pravico do varnosti. Mladi morajo v boju proti podnebnim spremembam in globalnim neenakostim dobiti možnosti za ustvarjanje alternativ za trajnostno življenje.« Samar Zughool, Zavod Povod

Povzetek raziskave Kako mladi Evropejci razumejo povezave med podnebnimi spremembami in migracijami

Kako mladi Evropejci razumejo povezave med podnebnimi spremembami in migracijami, poročilo o Sloveniji

Povzetek raziskave Kako mladi Evropejci razumejo povezame med podnebnimi spremembami in migracijami, poročilo o Sloveniji – infografika

 

[av_gallery ids=’21093,21092,21091′ style=’thumbnails’ preview_size=’portfolio’ crop_big_preview_thumbnail=’avia-gallery-big-crop-thumb’ thumb_size=’portfolio’ columns=’5′ imagelink=’lightbox’ link_dest=” lazyload=’avia_lazyload’ html_lazy_loading=’disabled’ alb_description=” id=” custom_class=” av_uid=’av-px2zi5′ admin_preview_bg=”]


Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbeCilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financira Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR).