V ponedeljek, 30. maja 2022 se je pred Odborom za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predstavila kandidatka za ministrico za javno upravo, mag. Sanja Ajanović Hovnik. Celoten prepis njene predstavitve je na voljo tukaj.
Ekscerpt na temo nevladnih organizacij je v nadaljevanju, kjer je predstavila tudi svojih pet prioritet ter napovedala sprejem zakona o normativni dejavnosti oziroma naslednje:
“V roku enega leta bomo pripravili zakon v katerem bomo na zakonsko raven povzdignili pravila iz resolucije v normativni dejavnosti in s tem obvezujoče definirali procese strateškega oziroma razvojnega načrtovanja in normiranja. Upoštevanje pravil odslej ne bo več stvar dobre volje in fer-pleja, temveč zakonska obveza. Pri pripravi zakona bomo upoštevali dosedanje izkušnje in sodobne mednarodne trende in pri pripravi zakona bomo povabili tudi stroko in civilno družbo, ki se s tem področjem strokovno ukvarja.”
In v nadaljevanju:
“Naslednje področje, ki ga ureja, za katero je pristojno Ministrstvo za javno upravo, je nevladni sektor in področje prostovoljstva. Med pristojnostmi ministrstva sodi tudi delovanje nevladnih organizacij. Pristojnost za razvoj podpornega okolja za nevladne organizacije oziroma za tako imenovane horizontalne splošne ukrepe, ki spodbujajo nevladni sektor in njegovo sodelovanje z državo. Dobri splošni temelji za sodelovanje države in nevladnih organizacij so bili postavljeni že v mandatu 2014-2018 s sprejemom Zakona o nevladnih organizacijah in vzpostavitvijo proračunskega sklada za nevladne organizacije, namenjenega financiranju razvoja nevladnih organizacij. Leta 2018 je bila sprejeta tudi petletna strategija, ki se izteče naslednje leto. Kljub vsemu, brez izzivov področij seveda ni.
Pri njihovem reševanju bosta ministrstvu pod mojim vodstvom kot usmeritev služila naslednji dve osnovni vodili: da mora država dosledno zagotavljati svobodo združevanja in delovanja nevladnih organizacij in, da je potrebno na vseh tistih področjih, kjer cilji in aktivnosti nevladnih organizacij sovpadajo s cilji države oziroma povsod tam, kjer nevladne organizacije državi pomagajo dosegati zastavljene cilje, sodelovanje kontinuirano krepiti in razvijati.
Zaradi turbulentnih razmer v zadnjih dveh letih so glede obojega odprti številni izzivi. Politika Ministrstva, kot krovnega ministrstva za nevladne organizacije, bo ne glede na to, odslej jasna in nedvoumna. Dosledno bomo vztrajali pri svobodi združevanja, zbiranja in izražanja. Odpravili bomo prakso preštevanja, katera in koliko nevladnih organizacij podpira Vlada, in katera in koliko jo kritizirajo, ki smo mu bili zadnji dve leti priča na vladnih odborih.
Za finančno podporo splošno koristnim dejavnostim nevladnih organizacij mora biti popolnoma irelevantno, ali so te slučajno kritične do Vlade, ali ne. Edini relevantni kriterij je in bo, ali so aktivnosti in programi nevladnih organizacij koristni, kakovostni in v skladu s cilji, ki jih na posameznih vsebinskih področjih zasleduje država ob sočasnem zagotavljanju popolne transparentnosti javnih razpisov za dodeljevanje sredstev. Takšna usmeritev bo veljala na ravni Vlade, torej na ravni vseh ministrstev.
Sicer pa bodo prioritete mojega mandata na področju delovanja nevladnih organizacij naslednje: prvič – znova okrepiti sodelovanje z nevladnimi organizacijami pri pripravi politik in predpisov.
[…]
Naslednje področje, ki ga ureja, za katero je pristojno Ministrstvo za javno upravo, je nevladni sektor in področje prostovoljstva. Med pristojnostmi ministrstva sodi tudi delovanje nevladnih organizacij. Pristojnost za razvoj podpornega okolja za nevladne organizacije oziroma za tako imenovane horizontalne splošne ukrepe, ki spodbujajo nevladni sektor in njegovo sodelovanje z državo. Dobri splošni temelji za sodelovanje države in nevladnih organizacij so bili postavljeni že v mandatu 2014-2018 s sprejemom Zakona o nevladnih organizacijah in vzpostavitvijo proračunskega sklada za nevladne organizacije, namenjenega financiranju razvoja nevladnih organizacij. Leta 2018 je bila sprejeta tudi petletna strategija, ki se izteče naslednje leto. Kljub vsemu, brez izzivov področij seveda ni.
Pri njihovem reševanju bosta ministrstvu pod mojim vodstvom kot usmeritev služila naslednji dve osnovni vodili: da mora država dosledno zagotavljati svobodo združevanja in delovanja nevladnih organizacij in, da je potrebno na vseh tistih področjih, kjer cilji in aktivnosti nevladnih organizacij sovpadajo s cilji države oziroma povsod tam, kjer nevladne organizacije državi pomagajo dosegati zastavljene cilje, sodelovanje kontinuirano krepiti in razvijati.
Zaradi turbulentnih razmer v zadnjih dveh letih so glede obojega odprti številni izzivi. Politika Ministrstva, kot krovnega ministrstva za nevladne organizacije, bo ne glede na to, odslej jasna in nedvoumna. Dosledno bomo vztrajali pri svobodi združevanja, zbiranja in izražanja. Odpravili bomo prakso preštevanja, katera in koliko nevladnih organizacij podpira Vlada, in katera in koliko jo kritizirajo, ki smo mu bili zadnji dve leti priča na vladnih odborih.
Za finančno podporo splošno koristnim dejavnostim nevladnih organizacij mora biti popolnoma irelevantno, ali so te slučajno kritične do Vlade, ali ne. Edini relevantni kriterij je in bo, ali so aktivnosti in programi nevladnih organizacij koristni, kakovostni in v skladu s cilji, ki jih na posameznih vsebinskih področjih zasleduje država ob sočasnem zagotavljanju popolne transparentnosti javnih razpisov za dodeljevanje sredstev. Takšna usmeritev bo veljala na ravni Vlade, torej na ravni vseh ministrstev.
Sicer pa bodo prioritete mojega mandata na področju delovanja nevladnih organizacij naslednje:
prvič – znova okrepiti sodelovanje z nevladnimi organizacijami pri pripravi politik in predpisov. V zadnjih dveh letih je bila komunikacija na več področjih praktično prekinjena. Predhodno sem že govorila o izboljšavah, ki so potrebne na področju priprave strateških in razvojnih dokumentov ter predpisov. Vključujoča priprava je ena od temeljnih pravil obstoječe resolucije o normativni dejavnosti, čeravno hkrati eno slabše upoštevanih. Ravno zato bo tudi eno od glavnih pravil zakona, ki ga bomo pripravili, pri čemer bomo poudarek prenesli za zgodnje vključevanje, se pravi na sodelovanje v zgodnjih fazah priprave razvojnih in zakonskih predlogov, ko je sodelovanje tudi najbolj koristno, uskladitev ciljev pričakovanih rezultatov in učinkov pa najlažje doseči. Takšno sodelovanje hkrati omogoča manj zapletov v zaključni fazi postopka sprejema, še manj pa v postopku implementacije. Takšno vključevanje bomo pri ministrstvih tudi dosledno spodbujali in promovirali in kontrolirali v okviru že omenjene centralne kontrole kakovosti.
Drugič. Krepiti inovacijski potencial nevladnih organizacij. Podobno kot država sistematično podpira raziskave in razvoj inovacij v gospodarstvu mora inoviranje podpirati tudi v nevladnem sektorju. Le tako je namreč mogoče zagotoviti, da gredo dejavnosti in storitve, ki jih ljudem in skupnostim zagotavljajo nevladne organizacije v korak s časom in so prilagojene sodobnim potrebam uporabnikov. Potrebujemo sodoben nevladni sektor, ki se zna hitro in učinkovito odzivati na porajajoče se potrebe skupnosti.
Tretjič. Krepiti regionalno uravnotežen razvoj nevladnega sektorja. Država je dolžna poskrbeti, da so ljudem povsod dostopne podobne storitve in dejavnosti. Osrednja slovenska regija je trenutno daleč najrazvitejša, zato je treba ciljno okrepiti podporo po regijah, da se razlike zmanjšujejo.
Četrtič. Sodelovati z nevladnimi organizacijami pri krepitvi odpornosti družbe na populizem in polarizacijo. Kot smo napovedali že v koalicijski pogodbi želi vlada sodelovati s civilno družbo pri sistematičnem ozaveščanju prebivalcev o vladavini prava in državljanskih pravicah, pomenu udeležbe na volitvah, krepitvi družbene zavesti vse s ciljem krepiti odpornost skupnosti zoper sodobne populizme in škodljive polarizacije.
In petič. Nadalje krepiti razvoj kakovostnega prostovoljstva v vseh segmentih družbe. Prostovoljstvo ima v naši državi dolgo tradicijo in uživa široko podporo. Posebej bi tu izpostavila prostovoljna gasilska društva, ki pomembno prispevajo k varnosti in zaščiti ljudi in premoženja. Konstantno se tudi krepi, raste število prostovoljcev in ur prostovoljnega dela, kar kaže na močan solidarnostni čut med našimi prebivalci. Prostovoljstvo prispeva k povezovanju in s tem k družbeni koheziji, saj je pomembno za osebni in socialni razvoj otrok in mladih ter prinaša pozitivne učinke tako tistim, ki pomoč potrebujejo kot tistim, ki opravljajo različne prostovoljne aktivnosti. Pogosto pomeni tudi priložnost za socialno reintegracijo oseb. Zato je treba še naprej podpirati razvoj kakovostnega organiziranega prostovoljstva na vseh področjih in v vseh oblikah, ga spodbujati v šolstvu in vzgoji, pri podjetjih in v javnem sektorju.
Aktualna strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva se izteče naslednje leto. Pripravili bomo novo in to na vključujoč način. Zgornje prioritete bodo izhodišča za pogovore z nevladnimi organizacijami.”