Najtoplejši julij doslej sporoča, da je nastopilo “obdobje globalnega vrenja”, pravi vodja ZN.
Medtem ko so v južni Evropi in severni Afriki divjali gozdni požari, so vodilni podnebni znanstveniki ZN v četrtek, 27. 7. 2023, povedali, da je “skoraj gotovo”, da bo julij 2023 najtoplejši v zgodovini. Generalni sekretar ZN António Guterres je v New Yorku ponovil to opozorilo in dejal, da bo julij 2023, če v prihodnjih dneh ne bo nastopila mini ledena doba, verjetno “podrl vse rekorde”.
“Podnebne spremembe so tu. Strašljive so. In to je šele začetek,” je dejal vodja ZN in opozoril, da so posledice tako jasne kot tragične: “monsunski nalivi odnašajo otroke, družine bežijo pred plameni in delavci, ki se zgrudijo v vročini.”
V Ženevi so znanstveniki Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in službe Evropske komisije za podnebne spremembe Copernicus opisali razmere v tem mesecu kot “precej izjemne in brez primere”. Prav tako zaskrbljujoče je dejstvo, da so temperature oceanov v tem letnem času najvišje v zgodovini. Ta trend je opazen že od konca aprila. Direktor za podnebne storitve pri WMO Chris Hewitt je ob navedbi “jasnega in dramatičnega segrevanja iz desetletja v desetletje” od 70. let prejšnjega stoletja opozoril, da je bilo v letih 2015-2022 na podlagi 173-letnega nabora podatkov zabeleženih osem najtoplejših let v zgodovini. Generalni sekretar je na sedežu ZN poudaril potrebo po globalnem ukrepanju na področju emisij, prilagajanja podnebnim spremembam in financiranja podnebnih sprememb. Opozoril je, da se je “obdobje globalnega segrevanja končalo” in da je “nastopilo obdobje globalnega vrenja“.
Čeprav so podnebne spremembe očitne, “lahko še vedno ustavimo najhujše”, je dejal. “Da bi to dosegli, moramo leto vročine spremeniti v leto ambicioznosti,” je še povedal.
Glede financ je generalni sekretar pozval bogatejše države, naj spoštujejo svoje zaveze in zagotovijo 100 milijard dolarjev letno za podnebno podporo državam v razvoju ter v celoti napolnijo Zeleni podnebni sklad. Guterres je poudaril potrebo po novih nacionalnih ciljih glede emisij v državah članicah G20 in pozval vse države, naj si prizadevajo, da bi do sredine stoletja dosegle ničelne neto emisije. Dejal je, da se morajo vsi akterji združiti, da bi pospešili pravičen in enakopraven prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije, hkrati pa ustavili širjenje nafte in plina ter do leta 2040 postopno ukinili premog. Ključnega pomena je tudi ukrepanje podjetij, mest, regij, finančnih institucij in podjetij za fosilna goriva. “Nič več zelenega zavajanja. Nič več goljufanja. In nič več zlorabe protimonopolnih zakonov za sabotažo zavezništev za ničelno neto vrednost,” je dejal.
Glede financ je generalni sekretar pozval bogatejše države, naj spoštujejo svoje zaveze in zagotovijo 100 milijard dolarjev letno za podnebno podporo državam v razvoju ter v celoti napolnijo Zeleni podnebni sklad. “Skrbi me, da sta se do zdaj le dve državi G7 – Kanada in Nemčija – zavezali k dopolnitvi sklada,” je dejal. “Države morajo na letošnji konferenci COP28 vzpostaviti tudi sklad za izgube in škodo. Nič več zamud ali izgovorov,” je še poudaril.
Več na spletni strani UN.
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
