Do srečanja na vrhu med Afriško in Evropsko unijo je še štirinajst dni.
Večkrat prestavljeno srečanje voditeljev in voditeljic držav obeh povezav bo zaključilo proces in položilo temelje za “prenovljeno in globlje” partnerstvo med obema unijama. Po besedah Francka Riesterja, Ministre délégué au Commerce extérieur et à l’Attractivité na francoskem zunanjem ministrstvu, si “EU želi ostati v vseh pogledih vodilni partner Afrike v gospodarskem in trgovinskem oziru, a tudi glede varnosti, uradne razvojne in humanitarne pomoči.”
Vprašanje je, kaj lahko od takšnega srečanja na vrhu dejansko pričakujemo? Epidemija nas je posredno naučila, da moramo biti realisti, četudi se ne strinjamo o tem, kaj to v resnici pomeni. Pričakovanja se razlikujejo od akterja do akterja. Ali bomo na vrhu obrnili nov list?
Vemo, da bodo voditelji in voditeljice članic AU in EU sprejeli deklaracijo, z višjo ali manjšo stopnjo zavezujočnosti – gre za izjavo z močno moralno zavezo. Sama vsebina še ni znana, a bo sledila vsebinam iz skupne izjave zunanjih ministrov na srečanju v Kigalija oktobra 2021. Le-ta je naslovila mnoge izzive – od trajnostnega razvoja, izgradnje infrastrukture, varnosti vse do človekovega razvoja in zdravja.
Vemo tudi, da civilna družba na samem vrhu – najverjetneje – spet ne bo imela glasu. Nič novega, tako je bilo tudi na predhodnem srečanju v Abidjanu leta 2017. Kot je zapisala Tanya Cox iz evropskega združenja CONCORD: “Če naj bodo politike, pogajanja, izjave in naložbeni paketi uspešni (in s tem mislim na izboljšanje blaginje države in blaginje ljudi), morajo biti ljudje v njihovem središču. Težko si je predstavljati temo, ki ne bi bila povezana z ljudmi.”
Težko si je predstavljati tako pomemben političen proces in da v njem za mizo ni mesta za predstavnike civilne družbe. Še toliko bolj v času, ko se krčijo prostori civilne družbe na obeh kontinentih – tako Evrope kot tudi Afrike.
Na vrhu bo govora o investicijah. Na podlagi odločitve v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je le-ta že objavila strategijo Global Gateway, katere cilj je ob “upoštevanju potreb naših partnerjev in lastnih interesov EU med letoma 2021 in 2027 mobilizirati do 300 milijard evrov naložb za podporo trajnemu okrevanju na svetovni ravni”.
Investicijske prioritete so usual suspects – infrastruktura, investicije v zeleno in v odpornost, digitalizacija ter trajnostno kmetijstvo in industrializacija. Jasno je, da gre za evropski odziv na krepitev Kitajske kot financerja v Afriki in na njen program izgradnje nove svilene poti in pasu (Belt and Road Initiative).
Vendar pri tem ne gre za dodatna sredstva, marveč za uokvirjanje nove znamke “Global Gateway” – EU je namreč že sprejela NDICI, nov finančni instrument za obdobje 2021-2027, v katerem je združila vse instrumente, ki jih je imel na voljo do leta 2021, ter okrepila evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD+).
Za kaj več bo potrebno okrepiti dejavnosti vseh akterjev – od bank do drugih javnih in zasebnih finančnih institucij.
Vrh med AU in EU gotovo prinaša priložnost za nalivanje čistega vina o dejanski trajnostni usmerjenosti AU EU Partnerstva enakih. Zato vabljeni k spremljanju srečanja na vrhu. Predvsem zato, ker se dogaja v trenutku ko še lahko delujemo skupaj. Zaradi pospeševanja naravnih procesov zaradi segrevanja ozračja, ki najbolj prizadene tiste, ki so prispevali najmanj, bi bilo logično, da v partnerstvu enakih sodeluje tudi civilna družba obeh kontinentov. Ne samo zaradi transparentnosti in odgovornosti, ampak tudi zaradi lokalizacije rešitev.
Srečanje na vrhu bo tako prineslo bolj ali manj moralno zavezujočo deklaracijo za obe Uniji. Pri tem ne smemo pozabiti, da gre za zelo dinamično sodelovanje, ki traja že dlje časa, vse od Yaoundejske konvencije iz leta 1963 naprej.
Registracija na Teden Afrike in Evrope, ki bo spremljal srečanje na vrhu, je možna še do jutri, do 4. februarja, zato pohitite. Na tej povezavi najdete tudi podroben program.
Albin Keuc
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 