Patria, Minerva in Maria Teresa Mirabal so bile tri borke. Aktivistke, pa tudi sestre. Znane pod vzdevkom Las Mariposas – Metuljčice. 25. novembra 1960 so bile brutalno umorjene. Pretepli so jih s palicami, zadavili, postavili v vozilo in ga zapeljali v brezno, da bi njihov umor izgledal kot nesreča. Edini zločin Metuljčic je bil boj za pravice žensk proti dominikanskemu diktatorju Rafaelu Trujillu.

Piše: Patricija Virtič, Platforma SLOGA

25. november je bil v spomin in opomin razglašen za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami na prvi feministični konferenci Latinske Amerike ter Karibov v Bogoti leta 1981. Decembra 1999 je Generalna skupščina Združenih narodov 25. november razglasila kot mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Na ta dan se vsako leto pričenja 16 dni aktivizma proti nasilju nad ženskami, ki se konča z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic.

Ženske po svetu so žrtve posilstev, nasilja v družini in drugih oblik nasilja, velikokrat pa se o tem nasilju ne govori, niti ni podatkov o tem, koliko žensk je bilo žrtev tovrstnega nasilja. Po podatkih slovenskih nevladnih organizacij naj bi vsaka peta ženska v Sloveniji “padla po stopnicah”. Gre za hudo kršitev človekovih pravic, ki še vedno pogosto ostaja neprijavljena in nekaznovana. Ko družba se MORAMO spremeniti.

Vse več deklet in žensk se namreč vsakodnevno sooča s fizičnim, spolnim ekonomskim, čustvenim nasiljem, pa z zalezovanjem, nadlegovanjem, posilstvi, pohabljanjem, sklenitvami zakonskih zvez, v katere jih prisilijo družinski člani, in sterilizacijo proti lastni volji. Primerov nasilja nad ženskami je nešteto, njegove žrtve pa brezštevilne. In novih možnosti za izvajanja nasilja nad ženskami je vedno več, tudi z razvojem novih tehnologij, opozarja Svet Evrope.

Po podatkih Združenih narodov bo ena od treh žensk v svojem življenju doživela eno od oblik nasilja. V času globalne zdravstvene krize pa številke še rastejo. Novo poročilo UN Women, ki temelji na podatkih od začetka pandemije 13 držav, kaže, da sta dve od treh žensk doživele neko obliko nasilja, bolj verjetno je ogrožena tudi njihova prehranska varnost. 

Drži, da se nasilje na podlagi spola lahko zgodi vsakomur, a so nekatere ženske in dekleta še posebej ranljive – na primer mlada dekleta in starejše ženske, ženske, ki se identificirajo kot lezbijke, biseksualke, transspolne ali interspolne, migrantke ter begunke, ženske v staroselskih skupnostih in etničnih manjšinah, ženske ter dekleta, ki živijo z virusom HIV in invalidnostjo, ter tiste, ki živijo v humanitarnih krizah.

Nasilje nad ženskam je svetovna kriza, ki se hrani in daje gorivo tudi vsem drugim krizam – vojnam, konfliktom, podnebni krizi, prisilnim migracijam, revščini, lakoti, naravnim nesrečam, nespoštovanju človekovih pravic. Še vedno je velikanska ovira za doseganje enakosti, razvoja, mir in izpolnjevanja človekovih pravic deklet in žensk. 

Nova prihodnost brez nasilja nad ženskami je mogoča z izobraževanjem, ključnimi storitvami v policijskih, pravosodnih, zdravstvenih in socialnih sektorjih ter zadostnim financiranjem programov in projektov, namenjenim pravicam žensk. Potrebujemo celovite, dolgoročne strategije, ki obravnavajo temeljne vzroke nasilja, ščitijo pravice žensk in deklet ter spodbujajo močna in avtonomna gibanja za pravice žensk.

Zavez iz petega cilja trajnostnega razvoja, pa tudi splošne zaveze Agende 2030, da nikogar ne pustimo zadaj, ne bo mogoče izpolniti, ne da bi ustavili nasilje nad dekleti in ženskami. 

Šele takrat bodo svobodno zadihale vse žrtve, aktivistke, kot so bile sestre Mirabal, pa končale svoj boj.

Pridružite se ponedeljkovemu spletnemu pogovoru o vplivu pandemije covid-19 na preprečevanje nasilja po spolu in nudenje podpore žrtvam, ki ga organizirata Zavod Emma in Zavod Krog!


Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Translate »