Zadnji dve leti sta leti brez primere. Najbolj ju je zagotovo zaznamovala pandemija covida-19, ki je pretresla vse družbe in razkrila gospodarske ter globalne neenakosti, oziroma te neenakosti še poglobila. Medtem ko velik del svetovnega prebivalstva komaj shaja, vidimo kopičenje bogastva najbogatejših. Po drugi strani nas ogrožajo podnebne katastrofe in druge posledice podnebnih sprememb, mnogih se v Evropi ne zavedamo. Ena od posledic podnebne krize so podnebne migracije, pojav, ki se tiče podnebnih sprememb, neenakosti in izkoriščevalskih struktur, posledic kolonializma ter človekovih pravic. Študije zadnjega leta (poročilo Groundwell II, študija JRC) opozarjajo o milijonih žrtev, ki bodo izgubile svoj dom, v kolikor bomo nadaljevali s trendom konzumacije in produkcije zadnjega stoletja, ki vodi v okoljsko oziroma podnebno krizo.
Piše: Mateja Skrt
Človeštvo danes živi, kot da imamo na voljo 1,75 planeta. Prebivalci Evropske unije živimo, kot da imamo na voljo 2,8 planeta. Ne živimo torej v okviru svojih okoljskih ali planetarnih omejitev, a hkrati ne dosegamo svojih družbenih ciljev. Pandemija je to brutalno razkrila. Postalo je jasno, da trenda potrošnje in proizvodnje, kot sta bila do zdaj, ne moremo nadaljevati. A hkrati smo ujeti v paradigmo nenehne rasti.
Recept za gospodarsko okrevanje po covidu-19, odgovor na podnebno krizo in strategija za rast nove zelene in digitalne ekonomije se za Evropsko unijo in posledično Slovenijo skriva v Evropskem zelenem dogovoru. Ta določa pot, s katero bo Evropska unija postala do leta 2050 podnebno nevtralna, pri čemer bo gospodarska rast ločena od rabe virov in nikogar ne bomo pustili za seboj. Zelena rast torej temelji na domnevi, da je mogoča rast gospodarstva in hkrati zmanjšanje porabe in izpustov. Decembra 2019 je Evropska komisija v sporočilu ob razkritju Evropskega zelenega dogovora opozorila, da »ambicije Evrope glede uresničitve zelenega dogovora pesti strateško varnostno vprašanje dostopa do kritičnih surovin. Zagotavljanje oskrbe s trajnostnimi surovinami, zlasti kritičnimi surovinami, ki so potrebne za čiste tehnologije, digitalne, vesoljske in obrambne rabe, z diverzifikacijo oskrbe iz primarnih in sekundarnih virov je zato eden od predpogojev za uresničitev tega prehoda.« Vlogo Evropske unije v tekmi za kritične vire moramo razumeti v globalnem kontekstu, v katerem se bodo vse države borile za iste vire.
Na svetovni ravni verjetno ne bomo mogli doseči dolgotrajne in popolne ločitve gospodarske rasti od okoljskih pritiskov in vplivov, zato se moramo kot družba vprašati, kaj pomenita rast in napredek ter kakšen je njun pomen za globalno trajnostnost.
Rast in BDP (bruto domači proizvod) sta cilja vseh držav. Družbe se zanašamo na rast, da bi ohranjale raven zaposlenosti, zmanjšale revščino, nenazadnje ustvarile davčne prihodke za financiranje socialnih držav in naložb, potrebnih za zeleni prehod. Po drugi strani BDP kot kazalnik ne upošteva vseh elementov. Ne upošteva npr. skrbstvenega dela, prostovoljskega dela ali storitev ekosistemov. Pri tem se spomnimo na podatek, da se je v obdobju od 1990 do 2015 globalni BDP podvojil, medtem ko število ljudi, ki živijo pod pragom revščine, stagnira pri skoraj polovici prebivalstva. Tako ozko pojmovanje BDP skriva razsežnosti naše družbe in okolja. Zato s peticijo Climate of Change pozivamo k temu, da preoblikujemo cilje naših politik, da te prenehajo biti usmerjene v nenehno rast BDP in začnejo temeljiti na kazalnikih, ki merijo družbene in okoljske posledice.
V Evropi smo v zgodovinskem obdobju, ko evropske institucije in vlade sprejemajo vrste odločitev in politike, ki bodo oblikovale našo prihodnost in prihodnost naslednjih generacij. V tem kontekstu vidimo vse več pozivov institucijam Evropske unije in vladam, da opustimo osredotočanje na gospodarsko rast in se namesto tega bolj neposredno osredotočimo na spodbujanje blaginje v okviru planetarnih meja.
V torek, 7. decembra je Platforma SLOGA organizirala hibridno okroglo mizo z naslovom “Alternative: Kako do ekonomije blaginje po Glasgowu”, s katero smo odprli vprašanja alternativnih ekonomij, ki postavljajo v središče dobrobit družbe in okolja. Razprava je bila namenjena razmisleku o tem, kako lahko prispevamo h kreaciji pravične in okoljsko trajnostne družbe. Kje smo in kam gremo, ter kakšne so možnosti in alternative.
V ospredju je bilo strinjanje, da spremembe so možne in se že dogajajo. Vidimo dejanja na ravni posameznikov – vedno bolj se uveljavljajo pravična trgovina, ideja zero waste (življenje brez odpadkov) ali na primer ideja krožnega gospodarstva. Vendar moramo dvigniti standard in spregovoriti o celostni preobrazbi. Problem moramo nasloviti na globalni, nacionalni in lokalni ravni. Pomembno je, da vzamemo tisto, kar nam je bilo dano, in gremo naprej v smer prenove in ne gradnje novega, v smeri uničevanja okolja.
Če želimo pravično gospodarstvo, se moramo zavzemati tudi za njegovo demokratizacijo. Poročilo “Kako do ekonomije blaginje, ki služi ljudem in naravi”, ki smo ga v slovenskem jeziku izdali pri Platformi SLOGA opozarja, da ljudem ni omogočen enak dostop do virov ter moči in da mora biti gospodarstvo, h kateremu si prizadevamo, demokratično. Večjo gospodarsko in politično moč moramo omogočiti mnogim in ne le peščici. Prihodnost se skriva tudi v novih demokratičnih upravljanjih kot alternativi obstoječemu gospodarskemu sistemu, v lastništvu kot ključni komponenti demokratizacije.
Na razpravi smo slišali kar nekaj alternativ. Spregovorili smo o pomenu zadružništva, ki je že velik del slovenskega gospodarstva, o velikem potencialu ekosistemskih storitvah, prihodnost pa se skriva tudi v sodobni infrastrukturi. Sprejmimo prehod kot priložnost in izhod iz obstoječega gospodarstva, ki nas je pripeljal v okoljsko, družbeno in finančno krizo. Kot družba, ki postavlja v ospredje blaginjo, se bomo z izzivi prehoda zagotovo spopadli lažje.
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 
Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.