Platforma SLOGA je v torek, 7. decembra organizirala okroglo mizo z naslovom Alternative: Kako do ekonomije blaginje po Glasgowu. Razpravljali so Dušan Plut, geograf in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, Ajda Pistotnik, vodja projektov in raziskovalka na področjih odrasti in finančne pravičnosti, Marko Jaklič, ekonomist in profesor, Asta Vrečko, umetnostna zgodovinarka in ljubljanska mestna svetnica in Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in raziskovalec na Univerzi v Ljubljani. Pogovor je moderiral Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA.
Podlaga za razpravo je bilo poročilo Kako do ekonomije blaginje, ki služi ljudem in naravi, ki sta ga v okviru projekta Climate of Change pripravila Oxfam Nemčija in Evropski okoljski urad, Platforma SLOGA pa je izdala slovenski prevod.
Plut: Imamo odlične možnosti
Dokler smo ujeti v paradigmo gospodarske rasti, je težko iskati odgovor na to, kako dvigniti materialno blaginjo ob hkratnem zmanjševanju okoljskih pritiskov, je uvodoma dejal geograf in okoljevarstvenik Dušan Plut. Naši izpusti toplogrednih plinov vsaj štirikrat presegajo zmogljivosti na planetarni ravni, okoljski odtis pa je približno trikrat večji na prebivalca, kot je zmogljivost planeta. A Slovenija je med 15 do 20 državami na svetu, ki ima zaradi svojih naravnih, družbenih in gospodarskih potencialov najboljše pogoje za ekološki družbeni prehod. Zdaj se moramo samo še pogovoriti, kako bomo to uresničili. Nimamo pravice nadaljevati sedanjega načina proizvodnje in potrošnje.
Ekonomist Marko Jaklič je opozoril na potrebo po rasti, s katero financiramo dolgove iz preteklosti, na primer na področju ekologije in zdravstva, in na kompleksnost pojma blaginje. Po indeksu človekovega razvoja smo po devetem mestu na svetu, dohodkovna neenakost je pri naj med najnižjimi na svetu, Slovenija je najboljša država na svetu za družine z majhnimi otroki. Najslabši pa smo v ustvarjenem gospodarstvu.
Tudi Asta Vrečko je menila, da nam naša geografska umeščenost omogoča prehod v zeleno preobrazbo, še več, preobrazbo celotne družbe v pravičnejšo, solidarnostno družbo.
Gonza: Ekonomska demokracija bi imela vrsto pozitivnih posledic
Tej Gonza se je osredotočil na vlogo ekonomske demokracije, za katero se zavzema vse več gibanj in to ne samo levičarskih. Ključna komponenta demokratizacije gospodarstva je lastništvo, pri čemer je spomnil na Varufakisov koncept korporativnega sindikalizma, po katerem naj država zadrži lastništvo v podjetjih, ki proizvajajo osnovne dobrine za vse (npr. elektropodjetja), Facebook je zrel za skupnostno lastništvo, glavnina, to je mala in srednja podjetja, pa naj ostanejo zasebna.
Med pozitivnimi posledicami ekonomske demokracije je tudi ta, da oživlja politično demokracijo, je poudaril Gonza.
Pistotnik: Alternativo iščimo izven “normalnega”
Sedanji način merjenja rasti ne upošteva skrbstvenega, prostovoljskega, gospodinjskega dela, je opozorila Ajda Pistotnik. Kot preučevalka odrasti je opozorila, da gre za dinamiko centrov moči in strukture sistema. Odrast teži k iskanju alternativ. Alternativo sedanjemu sistemu pa je treba iskati izven meja normalnega – kajti »normalno« nas je pripeljalo do gospodarske krize, podnebnih sprememb, epidemije. Iskati je treba nove poti, pa tudi obuditi zanemarjene, zanalašč ignorirane prakse iz preteklosti.
Kaj lahko Slovenija prispeva k iskanju odgovorov na krize, v katerih smo se znašli?
Plut je opozoril na tristoletno slovensko prakso sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in tradicijo zadružništva, ki izhaja tako iz Krekovega krščanskega socializma kot samoupravljanja, ki sta lahko podstati našega prihodnjega ravnanja. Na področju energetske oskrbe se je odločno izrazil proti jedrski energiji, saj imamo na voljo obilico regionalnih obnovljivih virov: vodne, sončne, vetrne, geotermalne, biomaso.
Asta Vrečko je opozorila, kako je nekoč gradnja prek 300 zadružnih domov, ki je nastala v kombinaciji politike in samoiniciativnosti, sprožila pomembno družbeno preobrazbo.
Marko Jaklič se je pridružil mnenju, da alternative so, in navedel primer, da banke v tujini poročajo o ogljičnem odtisu svojih komitentov, naše pa ne. A za vsak tak nov pristop je pa potreben kakovosten političen proces in vključevanje civilne družbe. Za to je potrebno zaupanje; tega pa pri nas manjka.
Tej Gonza je v zvezi z demokratizacijo gospodarstva kot eno od možnih metod navedel idejo inštituta za ekonomsko demokracijo, kako bi z davčnimi olajšavami in podpornim institucionalnim okoljem omogočili, da bi obstoječa podjetja z odhodom lastnikov (npr. z upokojitvijo) prešla v roke delavcev.
Enostavnih odgovorov ni, meni Ajda Pistotnik, toda odrast verjame, da je življenje lahko drugačno in to prek gospodarske rasti, ki je zdaj gonilo gospodarstva in politike. Spremembe na področju struktur, akterjev, politik, bi prinesle skupek rešitev, ki bi tvorile smernice, kam lahko gremo. In to ob visoki stopnji demokratičnosti, za kar je potrebna participacija na lokalni in nacionalni ravni.
Na svetovni ravni verjetno ne bomo mogli doseči dolgotrajne in popolne ločitve gospodarske rasti od okoljskih pritiskov in vplivov, zato se moramo kot družba prevpraševati, kaj pomenita rast in napredek ter kakšen je njun pomen za globalno trajnostnost, je debato za okroglo mizo strnila Mateja Skrt, vodja projekta Climate of Change.
Spremembe se že dogajajo, na primer zero waste, pravična trgovina. Vendar gre za dejanja na ravni posameznikov. Moramo dvigniti standard in govoriti o celostni preobrazbi. Problem moramo naslavljati na globalni, nacionalni in lokalni ravni. In pomembno je, dan vzamemo tisto, kar nam je bilo dano, in gremo naprej ne v smeri gradnje novega, v smeri uničevanja okolja, temveč prenove.
“Pomembno je, da ne ostanemo pasivni opazovalci procesov, ki se odvijajo okoli nas in da se pogovarjamo ter iščemo nove alternative in načine, kako jih podpreti. Spremembe se dogajajo na več ravneh: na ravni institucij oziroma odločevalcev ali oblikovalcev politik, na ravni naših vrednot in kultur, in v nas samih in zaradi nas samih. Vsak od nas je član družbe s svojim glasom, vsak lahko podpre prizadevanja in prispeva k spremembam.”
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 
Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.