Uvodna panelna razprava voditeljev vzhodnih in srednjeevropskih držav na letošnjem Blejskem strateškem forumu, na kateri sta sodelovala tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in evropska komisarka Dubravka Šuica, četudi pod naslovom “Prihodnost Evrope – stati in obstati”, se je osredotočila predvsem na vprašanja migracij.

Malo je bilo slišati o skupni politiki EU, kar sta zagovarjala visoka predstavnika Evropske unije ter predstavnik Vatikana, in mnogo več o tem, da je treba migracijsko politiko prepustiti državam članicam.

Slišali smo oceno, da ni problem samo Afganistan, marveč države Sahela v Afriki. “To je naša neposredna soseščina s 400 milijoni ljudi, od katerih je tretjina pripravljena zapustiti svoje države”.

Govorec je nadaljeval, da Evropa poleg mehke moči potrebuje tudi trdo moč, sicer v nasprotnem primeru samo porabljamo denar in diskutiramo med seboj. Sporočilo je tukaj povsem jasno. Migracij se moramo lotiti s sredstvi mehkih instrumentov, ki morajo biti podloženi z vojaško močjo EU. Zato ni čudno, da se ta stališča odražajo tudi v novem evropskem proračunu do leta 2027.

Nauk zgodbe je, da je potrebno politične izjave jemati zelo resno. Izjave se pretvorijo v politike in te v ukrepe, ki imajo pri izvedbi neposredne učinke na ljudi in tudi posledice. Pri tem moramo izpostaviti instrument Globalna Evropa.

Globalna Evropa je naziv novega instrumenta razvojnega sodelovanja Evropske unije, katerega proračun za obdobje 2021-2027 znaša 79,5 milijarde EUR. Za uradno razvojno pomoč (URP) bo namenjenih 93 % sredstev. Od vseh sredstev bo vsaj 10 % ali skoraj 7,95 milijard EUR namenjenih  podpori upravljanja migracij in prisilnega razseljevanja. Vendar določbe uredbe EU, ki ureja načela, cilje in upravljanje instrumenta, omogočajo, četudi sam izraz ni uporabljen, pogojevanje kot sestavni del odnosa med EU in partnerskimi državami. Rečeno drugače – nesodelovanje partnerskih držav bo pri migracijskih vprašanjih, ki so za EU prednostna, lahko zanje drago, saj bo EU lahko uporabila pristopa “več za več” in “manj za manj” – glej 8.10 člen uredbe.

Uredba o instrumentu Globalna Evropa temelji na strategiji, ki »…bo povezala vsa primerna orodja in potrebne vzvode z uporabo pristopa prilagodljivih spodbud, pri čemer bodo v tem okviru po potrebi možne spremembe pri dodeljevanju sredstev, povezanih z migracijami« in »bo upošteval uspešno sodelovanje in izvajanje sporazumov ter dogovorov EU s področja migracij«. (8.10 člen)

Določitev najvišjih standardov za izvajanje finančnega instrumenta Globalna Evropa

V času njegovega nastajanja smo evropske razvojne nevladne organizacije nasprotovale takšnim in drugačnim pogojevanjem uradne razvojne pomoči iz načelnih in vsebinskih razlogov. Zato smo v sklopu delovne skupine evropskega združenja CONCORD za politike financiranja in denarnega podpiranja trajnostnega razvoja (FFSD, Financing and funding for sustainable development) pripravili analitično poročilo, ki ga je napisal Chris Horwood, o uradni razvojni pomoči EU, migracijah in instrumentu Globalna Evropa z naslovom Določitev najvišjih standardov za izvajanje finančnega instrumenta Globalna Evropa.”

Analiza je pokazala, da je tovrstno implicitno dopuščanje pogojevanja dodeljevanja URP lahko v razkoraku s temeljnimi načeli o učinkovitosti razvojnega sodelovanja, s čimer lahko EU spodkoplje suverenost držav in vključujočih partnerstev ter dopusti preusmerjanje URP z razvojnih rezultatov. Poleg tega bi uporaba instrumenta Globalna Evropa kot vzvoda za še večje pogojevanje okrnila verodostojnost EU v mednarodnih partnerstvih.

Poročilo prinaša še več pomembnih ugotovitev, vključno z naborom ukrepov, kako izboljšati usmeritve rabe instrumenta Globalna Evropa glede migracij. Evropa lahko z vlaganjem v osnovne zdravstvene in izobraževalne storitve, enakost spolov, zaščito beguncev, preskrbo s hrano, odpornostjo in vzpostavljanjem miru, doseže veliko več.

Poročilo tudi prinaša vrsto priporočil, kako izvajati instrument Globalna Evropa, ki jih razdeli v štiri zahteve:

  1. načela razvojne učinkovitosti naj bodo temelj izvajanja  instrumenta Globalna Evropa,
  2. skladnosti politik za trajnostni razvoj naj bo osrednje vodilo sodelovanja EU s  partnerskimi državami,
  3. okrepitev transparentnosti  in nadzora nad programi ter projekti Globalne Evrope in
  4. spoštovanje večstranskih in partnerskih zavez pri vseh dejavnostih instrumenta Globalne Evrope.

Več o tem si lahko preberete v 3. delu poročila.

 Izvirnik v angleščini je dostopen tukaj.

Pripravil: Albin Keuc


Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

 

Translate »