V sklopu projekta The Future We Want (Prihodnost, ki si jo želimo) so morali kandidati poiskati primer projekta obnovljivih virov energije v svoji državi. Kandidati so pripravili kratek prispevek o najpomembnejših vidikih povezanih z vplivom tega projekta na lokalno skupnost, okolje in njegov splošni prispevek k doseganju sedmega cilja trajnostnega razvoja, in sicer: vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije.

Naši kandidati Nina, Klara, Damjan, Nick in Brankica so zapisali sledeče:

Trenutni projekti obnovljivih virov energije v Sloveniji

Projekt geotermalne energije

V občini Lendava so decembra 2023 uradno začeli z gradnjo pilotne geotermalne elektrrne na opuščeni plinski vrtini. Inovativni projekt bo izkoristil geotermalni potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine, dolge približno 3.000 metrov. Glavni izziv pri izkoriščanju geotermalne energije je zagotoviti, da se v zrak ali vodo ne sproščajo strupeni plini (C02, metan, amoniak …) ali minerali (živo srebro, arzen, bor …). Novi sistem je zato popolnoma zaprt, brez stika med tekočim hladilnim sredstvom (amoniakom) in pregreto kamnino.

Če bodo rezultati projekta uspešni, bi lahko koncept geotermalne elektrarne uporabili tudi za druge opuščene vrtine v Sloveniji in po svetu. Gre za tržno nišo na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v svetovnem merilu, ki bi lahko pomenila pomemben korak pri dekarbonizaciji energetskih sistemov. Gre tudi za projekt, ki promovira slovensko znanje in izkušnje, saj se izvaja na nov način, ki so ga izumili slovenski znanstveniki. Je dokaz stalne zavezanosti zeleni energiji in trajnostnim praksam.

Čeprav ima geotermalna energija prednost pred hidroenergijo, ni brez slabosti. Zelo je odvisna od lokacije, ni stroškovno učinkovita in lahko povzroči nestabilnost površja.

Več o projektu si lahko preberete na: https://www.rtvslo.si/slovenija/zacetek-gradnje-geotermalne-elektrarne-od-projekta-si-veliko-obetata-tako-pomurje-kot-drzava/655108.

Več o pomanjkljivostih geotermalne energije pa najdete na: https://en.wikipedia.org/wiki/Geothermal_energy#Environmental_effects.

Hidro-sončna elektrarna Brežice

V Brežicah so v lanskem letu ob hidroelektrarni odprli sončno elektrarno. Zdaj je to največja sončna elektrarna v Sloveniji, pomembna pa je tudi zato, ker uspešno združuje sončno in vodno energijo. To omogoča učinkovitejšo proizvodnjo in obnovo energije iz obeh virov. Ko sončna elektrarna ob sončnih dnevih proizvede presežek energije, jo lahko z uravnavanjem vodne mase shranijo v pretočno akumulacijo in jo v času manjše sončne proizvodnje ali ponoči uporabijo. Ocenjena letna proizvodnja znaša približno 6 800 MWh, kar zadostuje za oskrbo 1 800 povprečnih gospodinjstev za eno leto ali 34 200 000 zelenih kilometrov z električnim avtomobilom in prihranek CO2. Največja prednost združene elektrarne je, da združuje dva obnovljiva vira električne energije ter je tako visoko učinkovita (od 70 do 85 %). Prav tako pa zahteva nizke obratovalne stroške in ima visoko življenjsko dobo (80 do 100 let).

Več o projektu in njegovih prednostih si lahko na: https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-brezicah-ob-hidroelektrarni-odprli-do-zdaj-najvecjo-soncno-elektrarno-v-drzavi/672595 in https://www.ibe.si/projekt/hidroelektrarna-brezice.

Tveganja pri gradnji hidroelektrarn na reki Savi

Hidroenergija je za Slovenijo dragocen vir obnovljive energije. Poleg zelenega pridobivanja električne energije zagotavljajo tudi druge koristi na primer preprečevanje poplav. Rezervoarji, ki jih ustvarjajo elektrarne se lahko uporabljajo tudi za rekreacijske namene kot sta čolnarjenje in ribolov, kar spodbuja lokalno gospodarstvo. Vendar pa so hidroelektrarne zelene zgolj, če s skrbnim načrtovanjem upoštevajo vse elemente naravnega okolja in so razporejene vzdolž reke tako, da omogočajo ohranjanje naravnega toka. Konkreten primer kako so hidroelektrarne lahko problematične za reko so hidroelektrarne na reki Savi. Trenutna energetska izraba reke Save z verigo zbiralnikov ni niti zelena niti trajnostna, saj povsem spreminja ekosistem reke. Reko spreminja v umetna jezera pri čemer ta izgubi rečni tok, s tem pa migracijo rib, izgubo drugih habitatov in prenos sedimentov. Na ta način je tudi občutljiva za vdor tujerodnih vrst. Od jeseni 2021 poteka projekt o presoji vplivov na okolje za tri hidroelektrarne na srednji Savi.

O tveganjih si lahko več preberete na naslednjih povezavah:

• https://www.dprs.si/sl/154-skodljivi-vplivi-hidroelektrarn-na-vodotoke-in-njihovo-okolico.html
• https://www.esvet.si/prihodnost-vodne-energije-v-sloveniji
• https://www.rtvslo.si/okolje/nevladniki-o-hidroelektrarnah-na-savi-investitorji-negativnih-mnenj-obicajno-ne-zelijo-slisati/698053.

Vse o projektu FWW na spletni strani SLOGA je tukaj.

European Caravan on SDGs

Sorodne objave:

Platforma SLOGA pričela s projektom The Future We Want The Future We Want – Transnacionalna karavana po Evropi The Future We Want – Transnacionalna karavana po Evropi Krepitev glasu evropske mladine za boljšo prihodnost FWW – Vmesno srečanje partnerjev v Rimu The Future We Want – Transnacionalna karavana po Evropi