V prizadevanjih, da se ustavi nasilje nad ženskami, je Evropska unija pristopila k Istanbulski konvenciji Sveta Evrope. Ta konvencija je celovit pravni okvir, namenjen zaščiti žensk pred vsemi oblikami nasilja ter preprečevanju, pregonu in odpravi nasilja nad ženskami in nasilja v družini. S pristopom bodo EU kot celoto zavezovali ambiciozni mednarodni standardi.
Ob tej priložnosti je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala: »Evropa je na strani žensk, da bi jih zaščitila pred nasiljem. Vse ženske in dekleta si zaslužijo življenje brez nasilja, čas je za pravico in enakost. Evropska unija danes pošilja jasno sporočilo: odločeni smo, da bomo preprečevali in obsodili nasilje nad ženskami in dekleti v vseh oblikah ter se borili proti njemu.«
Nasilje nad ženskami in dekleti je ena od najbolj sistematičnih in pogostih kršitev človekovih pravic na svetu. Države EU pri tem niso nobena izjema. Na žalost je vsaka tretja ženska žrtev fizičnega ali spolnega nasilja, ki ga po večini zagrešijo intimni partnerji.
Med pandemijo COVID-19 je bilo opaziti znatno povečanje fizičnega in čustvenega nasilja nad ženskami. Poročila kažejo, da se je v nekaterih državah število klicev na telefonske linije za pomoč žrtvam nasilja v družini povečalo za kar petkrat.
Vse pogostejše je tudi spletno nasilje, katerega tarča so zlasti mlade ženske in ženske, aktivne v javnem življenju, kot so novinarke in političarke. Ženske pa nasilje doživljajo tudi v službi: približno tretjina žensk v EU je bila namreč spolnemu nadlegovanju podvržena prav v službi.
Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima – Istanbulska konvencija – je merilo za mednarodne standarde na tem področju.
Ta konvencija:
- je prvi mednarodni dokument, ki vključuje opredelitev „spola“
- kriminalizira kazniva dejanja, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilna poroka, zalezovanje, prisilni splav in prisilna sterilizacija
- priznava nasilje nad ženskami kot kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije
- države kliče k odgovornosti, če se ne odzovejo ustrezno na to obliko nasilja
Konvencija določa celovite pravne in politične ukrepe za preprečevanje takšnega nasilja ter zaščito in pomoč žrtvam. Ti ukrepi vključujejo zbiranje podatkov, ozaveščanje, pravne ukrepe za kriminalizacijo takšnega nasilja in zagotavljanje podpornih storitev. Konvencija obravnava tudi vidik nasilja zaradi spola na področju azila in migracij.
Istanbulska konvencija je začela veljati aprila 2014, EU pa jo je podpisala 13. junija 2017. Februarja 2023 je Svet pozval Evropski parlament k odobritvi sprejetja sklepa o sklenitvi konvencije s strani EU.
Svet je 1. junija 2023 sprejel odločitev o pristopu EU h konvenciji.
Grafika: EU
Več informacij:
Pripravila: PV
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
