Evropska komisija je v okviru letnega poročila o širitvi priporočila, da se Bosni in Hercegovini dodeli status kandidatke. Bosna in Hercegovina je potencialna kandidatka za članstvo v EU že od leta 2003, uradno prošnjo za članstvo je vložila februarja 2016, Komisija pa je leta 2019 opredelila 14 ključnih prednostnih nalog, ki jih mora država izpolniti, da bi lahko začela pristopna pogajanja z EU.
“Od voditeljev Bosne in Hercegovine pričakujemo, da bodo v celoti izkoristili to priložnost in čim prej izvedli naslednje reforme,” je ob tem dejal Olivér Várhelyi, evropski komisar za sosedstvo in širitev.
Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik Evropske komisije Josep Borrell je ob tem dejal: “Danes Svetu priporočamo, naj Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke. V proces vnašamo pozitivno dinamiko in upamo, da bo regija izkoristila priložnost in jo nadgradila z izvajanjem ključnih reform. Ne ocenjujemo le uspešnosti partnerjev, ampak tudi prihodnjih držav članic. Ocene, ki jih podajamo zdaj, se nanašajo tudi na to, kakšno Unijo si želimo v prihodnosti. In jasno je, da verjamemo v evropsko prihodnost naših partneric. Brutalna invazija Rusije v Ukrajino je močno poudarila pomen širitve EU, ki je dobila nov geopolitični pomen. Gre za dolgoročno naložbo v mir, blaginjo in stabilnost naše celine.”
Podobno oceno je podala tudi slovenska zunanja ministrica, Tanja Fajon: “Gre za pomembno in pozitivno sporočilo za prihodnost Bosne in Hercegovine, njenih državljanov in zlasti mladih. Želim si, da bi današnjo odločitev tako pripadniki politične elite kot tudi državljanke in državljani Bosne in Hercegovine videli kot uspeh in hkrati kot zavezo za uresničitev potrebnih reform. Priporočilo Evropske komisije štejem tudi za pomemben uspeh slovenske zunanje politike. Slovenija je bila namreč tista, ki je že v pripravah na junijski sestanek Evropskega sveta dala na mizo konkreten predlog za podelitev kandidatskega statusa. Po Evropskem svetu pa smo se na vseh ravneh angažirali pri pojasnjevanju partnerjem v Evropski uniji, zakaj je Bosni in Hercegovini treba podeliti kandidatski status. Pojasnjevali smo, da gre za strateško odločitev, ki pošilja Bosni in Hercegovini in celotni regiji Zahodnega Balkana jasen signal, da je njena prihodnost znotraj EU. To sporočilo je še posebej pomembno v luči spremenjene varnostno-politične situacije v Evropi zaradi ruske agresije na Ukrajino.”
Po poročanju Vlade Republike Slovenije je bila Bosna in Hercegovina največja prejemnica dvostranske uradne razvojne pomoči na Zahodnem Balkanu v letu 2020 s strani Republike Slovenije – s prejetimi 5.045.015 evrov ali 30 odstotkov vseh sredstev za Zahodni Balkan. Ostale prejemnice so bile: Severna Makedonija (5.310.117 evrov ali 28 odstotkov) ter Srbija (4.413.773 evrov ali 21 odstotkov). Sledile so jim Kosovo (1.037.494 ali 6 odstotkov), Črna gora (969.517 evrov ali 5 odstotkov) in Albanija (296.226 ali 2 odstotka). Za regionalne programe je bilo porabljenih 546.188 evrov ali 3 odstotke sredstev za Zahodni Balkan.
“V letu 2020 je Slovenija največ razpoložljive dvostranske razvojne pomoči usmerila v države Zahodnega Balkana, ki so skupaj prejele 18.036.548 evrov ali 76 odstotkov celotne razpoložljive dvostranske pomoči, kar je največji delež doslej,” navaja letno poročilo o uradni razvojni pomoči Republike Slovenije za leto 2020.
Pripravil AK.