Ekstremni vremenski pojavi, kot so nevihte, vročinski valovi in poplave, so v zadnjih 40 letih povzročili od 85.000 do 145.000 smrtnih žrtev v Evropi in gospodarsko škodo v višini približno 500 milijard evrov. Največje izgube na prebivalca so bile zabeležene v Švici, Sloveniji in Franciji, kaže raziskava Evropske agencije za okolje (EEA).
V raziskavi je bilo tudi ugotovljeno, da je bil pretežni del smrtnih žrtev, več kot 85 odstotkov, posledica vročinskih valov. Največ smrtnih žrtev je povzročil vročinski val leta 2003, ki je po podatkih predstavljal med 50 in 75 odstotki vseh smrtnih žrtev zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov v zadnjih štirih desetletjih. Podobni vročinski valovi po letu 2003 so povzročili precej manj smrtnih žrtev, saj so prilagoditvene ukrepe sprejele različne države in različni akterji.
V državah članicah EEA so skupne gospodarske izgube zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov znašale med 450 in 520 milijard evrov. Največjo gospodarsko škodo je pri tem zabeležila Nemčija, in sicer 107,57 milijarde evrov. Sledili sta Francija (99 milijard evrov) in Italija (90 milijard evrov). V Sloveniji je v tem obdobju nastalo za 3,75 milijarde evrov škode, zaradi ekstremnih vremenskih pojavov pa je umrlo 311 ljudi.
Namen poročila in kazalnika EEA je zagotoviti več informacij, ki temeljijo na podatkih, o vplivu ekstremnih vremenskih dogodkov in nevarnosti, povezanih s podnebjem, kot so vročinski valovi, močne padavine ter suše, in povečano tveganje, ki ga predstavljajo za premoženje, infrastrukturo ter za zdravje ljudi.
Analiza EEA o gospodarskih izgubah in smrtnih žrtvah zaradi vremenskih in podnebnih pojavov je zajela obdobje od 1980 do 2020 in 32 držav članic EEA, vključno z vsemi 27 državami članicami EU ter Norveško, Švico, Turčijo, Islandijo in Liechtensteinom.
Pripravila: PV
Foto: Canva / SLOGA
Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.
