Medtem ko svetovni voditelji izražajo upanje, da je cilj zagotoviti 100 milijard dolarjev na leto za podnebno financiranje držav v razvoju dosegljiv, generalni sekretar ZN Antonio Guterres opozarja, da cilj verjetno ne bo dosežen do leta 2023, po tem letu pa bodo potrebna dodatna sredstva.
Po poročanju medijev je cilj najnovejših diplomatskih prizadevanj, ki jih vodita Nemčija in Kanada, zbrati potrebna sredstva do leta 2023, torej tri leta po roku, določenem v Pariškem sporazumu.
“To skromno vsoto primerjam z milijardami, ki jih razvite države porabijo za odpravo posledic covida-19,” je Guterres dejal na dialogu voditeljev podnebno ranljivih držav na COP26.
Prilagajanje deluje
Generalni sekretar je poudaril pomen teh naložb in dejal, da prilagajanje deluje, sistemi zgodnjega opozarjanja rešujejo življenja, podnebno pametno kmetijstvo in infrastruktura pa ohranjata delovna mesta.
Zato Guterres vse donatorje še naprej poziva, naj polovico svojih sredstev za podnebne spremembe namenijo prilagajanju.
Trenutno je za prilagajanje namenjena le četrtina teh sredstev, približno 20,1 milijarde dolarjev. Ocenjuje se, da bi se lahko stroški prilagajanja za države v razvoju do leta 2030 povečali na 300 milijard dolarjev letno.
Vodja ZN je to naložbo primerjal z ogromnimi sredstvi, ki jih države, ki si to lahko privoščijo, porabijo za odpravo posledic covida-19.
Razvita gospodarstva vlagajo skoraj 28 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda v oživitev gospodarstva. V državah s srednjimi dohodki je ta delež 6,5 odstotka. V najmanj razvitih državah je to manj kot dva odstotka.
Guterres je menil, da morajo imeti ranljive države hitrejši in lažji dostop do finančnih sredstev. Po njegovem mnenju bi to lahko dosegli z zmanjšanjem birokracije, zvišanjem pragov upravičenosti in ponudbo odpisa dolga.
Odločilna bitka desetletja
Po najnovejših podatkih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) bi sedanji nacionalno določeni prispevki (NDC) povzročili še vedno katastrofalen dvig temperature za do 2,7 stopinje Celzija.
Guterres je dejal, da je ob napovedih v zadnjih dneh “težko izračunati”, kje je trenutno stanje na svetu, vendar je prepričan, da države skupine G20, ki skupaj prispevajo 80 odstotkov k onesnaževanju z ogljikom, potrebujejo “bistveno več ambicij”.
“Bitka za ohranitev vrednosti 1,5 bo v tem desetletju dobljena ali izgubljena,” je dejal.
Po njegovih besedah se morajo vse države in regije zavezati k ničelnim emisijam ter si prizadevati za konkretne in verodostojne kratkoročne cilje, da bi ta cilj ohranile pri življenju.
“Pozivam forum za podnebno ranljive skupine, naj še naprej deluje kot varuh podnebnih ambicij,” je sklenil.
Predsednik Generalne skupščine ZN Abdulla Shahid je na srečanju z voditelji držav in vlad Zveze malih otoških držav (AOSIS) poudaril, da nobena druga skupina držav ni tako ogrožena zaradi takojšnjih in hudih podnebnih vplivov in da nobena druga ni tako blizu frontne črte kot te države. Poudaril je tudi, da je bilo le malo držav, ki so tako ambiciozno pristopile k svojim nacionalno določenim prispevkom, kot so otoške države.