Potem ko so prvi teden COP26 svetovni voditelji z visokodonečimi besedami obljubljali vnet boj proti podnebnim spremembam, so konec tedna ulice Glasgowa zavzeli aktivisti najrazličnejših civilnodružbenih organizacij in glasno izrazili dvom v iskrenost izrečenega na govorniškem odru COP26 in zadostnost obljubjenih ukrepov.
Še več, civilna družba postavlja pod vprašaj samo legitimnost podnebnega vrha, ker nima dostopa do pogajanj. Predstavniki na stotine okoljskih in akademskih organizacij, organizacij za podnebno pravičnost, domorodnih organizacij in organizacij za pravice žensk, po poročanju Guardiana opozarjajo, da bi izključitev iz pogajalskih območij in pogovorov s pogajalci lahko imela hude posledice za milijone ljudi.
“Glasovi civilne družbe so ključnega pomena za izid konference COP, vendar nismo mogli opravljati svojega dela. Če sta udeležba in vključenost merilo legitimnosti, potem smo na zelo trhlih temeljih,” je dejala Tasneem Essop, izvršna direktorica organizacije Climate Action Network (CAN), ki zastopa več kot 1500 organizacij iz več kot 130 držav.
CAN je ena od dveh mednarodnih mrež NVO, ki ju UNFCCC priznava kot predstavnici NVO; druga je Demand Climate Justice.
Kar dve tretjini organizacij civilne družbe, ki običajno pošljejo delegate na COP, v Glasgow nista odpotovali zaradi “cepilnega apartheida”, spreminjanja pravil potovanja, oderuških potnih stroškov in sovražnega britanskega sistema priseljevanja.
Razmere so bile najbolj kritične med dvodnevnim vrhom voditeljev, ko je vsaka opazovalka iz vrst civilne družbe lahko dobile le eno ali dve vstopnici, čeprav je hkrati delovalo šest pogajalskih sob. Poleg tega so bile ograjene tudi delovne postaje, pisarne in restavracije, kar je opazovalcem onemogočalo neposreden stik s pogajalci. Sistem vstopnic so kasneje ukinili, tako da je lahko po en predstavnik navzoč na vsakem pogajanju – če je to v skladu s epidemiološkimi omejitvami.
Opazovalci CDP so še posebej zaskrbljeni zaradi pogajanj o protokolih za trgovanje z ogljikom, saj vlade in podjetja iščejo načine, kako s kompenzacijami doseči neto ničelne obveznosti.
“Obstaja realna nevarnost, da bodo odločitve, sprejete v teh prostorih, na najbolj dramatičen način vplivale na človekove pravice, kot se je to zgodilo pri mehanizmu trgovanja z ogljikom v okviru Kjotskega protokola. Če dobimo slabo pravilo, ga je pozneje skoraj nemogoče popraviti. Zaradi obsega trga ogljika je grožnja skupnostim še večja,” je za Guardian povedal Sebastian Duyck, Centre for International Environmental Law.
Še nekaj ocen prvega tedna COP26
Tasneem Essop, izvršna direktorica, CAN:
“Danes, ko se končuje prvi teden konference COP26, ljudje na ulicah zahtevajo pravico. Na konferenci COP26 je bilo doslej veliko veličastnih podnebnih izjav in obljub, malo pa resničnih zavez, zlasti glede financiranja in, kar je pomembno, financiranja izgube in škode, ki so jo povzročile podnebne spremembe. Prihodnji teden se moramo vrniti k risalni deski in dokončati načrt, ki bo resnično odgovarjal na potrebe ljudi na frontah podnebne krize. Od voditeljev zahtevamo, da se zavzamejo za resnične rešitve in ne le za izjave v stilu “dim in ogledalo”.”
Fernanda Carvalho, WWF:
“V prvem tednu je bil dosežen napredek, predvsem zunaj uradnih pogajanj, vendar samo napovedi voditeljev in drugih akterjev ne bodo prinesle bistvenih sprememb, ki so potrebne za reševanje podnebne krize. Glasgow je s številnimi glavnimi zavezami na področju gozdov in rabe zemljišč, ki so podprte s finančnimi sredstvi, in vse večjim priznavanjem temeljne vloge narave pri zagotavljanju 1,5 °C, že “naravna konferenca pogodbenic”. Nujno potrebujemo, da postane tudi “konferenca pogodbenic o izvajanju”.
Teresa Anderson, ActionAid International:
“Prvi teden COP26 je zaznamovala vrsta bleščečih in odmevnih napovedi bogatih držav. Vendar obstaja nevarnost, da to postanejo podnebna pogajanja brez pogajanj.
“Te napovedi so videti bleščeče, vendar brez vsebine. Zaveza finančne industrije, da bodo za doseganje neto ničelne vrednosti mobilizirali bilijone dolarjev, je dimna zavesa za običajno poslovanje brez načrtov za odpravo odvisnosti od fosilnih goriv. Večina teh ciljev bo namesto oblikovanja resnične preobrazbe verjetno močno odvisna od nadomestil za emisije ogljika, ki spodbujajo zasege zemljišč in kršitve človekovih pravic na svetovnem jugu.
“V drugem tednu se je treba ponovno osredotočiti na pogajanja, vzpostaviti zaupanje in sodelovanje, ki sta potrebna za omejitev segrevanja na 1,5 ºC in zagotovitev finančnih sredstev za zaščito skupnosti na prvem mestu.”