29. marca 2022 se je v Ženevi zaključila Konferenca o biotski raznovrstnosti, v sklopu katere so se sestali Pomožni organ za znanstveno, tehnično in tehnološko svetovanje (SBSTTA) in Pomožni organ za izvajanje (SBI). Strokovne razprave navadno usmerjajo politični interesi posameznih držav ali skupin držav ter Odprta delovna skupina za pripravo Svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 (Open-ended Working Group on the Post-2020 Global Biodiversity Framework – GBF). Konferenca je bila pomemben korak za srečanje pogodbenic, ki bo v drugi polovici leta 2022 na Kitajskem. Spomnimo se, da so zunanji ministri Afriške unije in Evropske unije v uvodnem uradnem sporočilu pred srečanjem na vrhu obeh Unij izpostavili biotsko raznovrstnost kot eno izmed ključnih tem krepitve sodelovanja v partnerstvu enakih. Partnerstvo bo lahko prispevalo veliko k rezultatom srečanja pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti (CBD COP15).

Poleg vode, kateri se Slovenija še posebej posveča v svojih prizadevanjih za okrepljeno razvojno sodelovanje, in trajnostnega upravljanja z gozdovi, je biotska raznovrstnost tretji moment, kjer ima Slovenija znanje in izkušnje, ki jih lahko ponudi za sodelovanje. V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije so bili sprejeti sklepi, v kateri je “je poudaril strateški pomen vode – zlasti za trajnostni razvoj, zmanjšanje revščine, prehransko in hranilno varnost, človekov razvoj, podnebne ukrepe, varstvo okolja, biotsko raznovrstnost in ohranjanje ekosistemov, humanitarno delovanje, mir in stabilnost – ter pomen vode kot človekove pravice.” Ob tem je Svet še posebej izpostavil tudi zagotavljanje miru, varnosti in stabilnosti, ki so povezani s potrebo po iskanju dodatne sinergije med diplomacijami na področju voda, podnebja in energije. Temu dodaja tudi biotsko raznovrstnost ter prehransko in hranilno varnost. Seveda ob zavedanju, da je cilj trajnostnega razvoja št. 6, ki določa, da moramo vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri še daleč od uresničitve.

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je Slovenija usklajevala države članice EU tudi na tem področju. EU ima precej ambiciozne cilje in že sprejeto strategijo za EU, ki je osnova za pogajanja. Tema je zelo široka, zato je veliko podrobnosti neusklajenih. Problematične so na primer nekatere, načeloma dobre rešitve, kot so na primer ‘sonaravne rešitve’ (nature based solutions), predvsem zaradi nejasnih definicij. Kot pravi dr. Peter Skoberne, strokovnjak s področja biotske raznovrstnosti: “V primeru “sonaravnih rešitev” gre za ohranitev, razvoj in uporabo preizkušenih načinov sonaravnega življenja, ki so v veliki meri še vedno ohranjeni v manjših skupnostih Afrike in tudi Slovenije, še živih trajnostnih praks. Te prakse bi veljalo izpostaviti in jih v okviru sedanjih možnosti in znanj vgraditi v življenje.” Več v poročilu o biotski raznovrstnosti in mednarodnem razvojnem sodelovanju.

Če povzamemo: prizadevanja na področju biotske raznovrstnosti je potrebno povezati z delom na vodni diplomaciji ter okrepiti sodelovanje z znanjem in izkušnjami, s katerimi v Sloveniji razpolagamo. Tudi z bolj ciljano štipendijsko politiko v sklopu uradne razvojne pomoči.

Albin Keuc


Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Translate »