V času pandemije je Evropski zeleni dogovor postal recept za gospodarsko okrevanje. Opevana je kot strategija za rast nove zelene, digitalne ekonomije, ki bo vrnila Evropsko unijo med svetovne voditelje. Toda ta načrt vsebuje veliko nedoslednosti in kontroverznosti, opozarja Alfons Perez, avtor knjige Green deals in a time of pandemics. The future will be contested now, ki ga je izdal Debt Observatory in Globalisation (ODG).
Analiza politike in inštrumentov evropskega zelena dogovora ter izzivi, povezanimi z njim, se začne z naštevanjem kritičnih točk načrta:
- zelena rast temelji na domnevi, da sta mogoča hkratna rast gospodarstva in zmanjšanje porabe in izpustov,
- gospodarska preobrazba temelji na izkoriščanju novih strateških surovin, potrebnih za zeleno gospodarstvo in digitalizacijo, brez ozira na način njihovega pridobivanja ali vpliv tega pridobivanja na skupnosti na globalnem Jugu,
- digitalizacija bo terjala več strojev in manj delavcev, nova delovna mesta, ki jih bo ustvarila, pa bodo namenjena prvenstveno moški delovni sili
- zeleno gospodarsko okrevanje bo prek instrumentov, kot je Nova generacija EU, financirano z milijardami evrov javnih sredstev, širilo zelen konsenz med velikimi korporacijami, ker jim bo ponudilo popolno, od države financirano možnost preobrazbe njihovih poslovnih modelov.
V nasprotju s tem so mnoge kooperative in gibanja že razvili svoje koncepte zelenih dogovorov, ki so alternativa obstoječim gospodarskim modelov in se niso ustrašili strukturne, sistemske, radikalne kritike kapitalizma, patriarhata in kolonializma.
Pomembno je, da v tem času gradimo še več takšnih povezav, da ustvarjamo mreže, ki temeljijo na različnosti, poudarja pisec že v uvodu. Premislita je treba globoko zakoreninjena, kompleksna vprašanja o tem, kako iz naše prakse in razmišljanja izgnati komodifikacijo, patriarhat in kolonializem; pri tem lahko uporabimo koncept zelenega dogovora za taktični element, ali pa ne. Hkrati pa moramo razpravljati o zadevah, ki trenutno najbolj zadevajo ljudi, zlasti zaposlitev in zdravje.
Po mnenju avtorja smo priča zgodovinskemu trenutku, v katerem inštitucije sprejemajo vrsto odločitev, ki bodo oblikovala prihodnost nas in naslednjih generacij. Zato v tem ključnem desetletju ne smemo ostati samo pasivni opazovalci nastajanja nove prihodnosti.
Knjigo najdete tu.